URN_NBN_SI_doc-50BBNU00

knjižnice, v kom isiji za standarde za specialne, visokošolske in nacionalne knjižnice, v komisiji za avtom atizacijo in v kom isiji za inform atiko. V petek, 28. septem bra 1973 je bilo plenarno zasedanje, na k a­ terem so bili sprejeti sklepi, obravnavana poročila o delu zveze in izvoljen novi izvršilni in nadzorni odbor. Sklepi V. skupščine Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije so: 1. K njižničarstvo naj se organizira n a sam oupravnih osnovah. 2. Pospešiti je treba, da bodo sprejeti novi republiški zakoni o knjižnicah in knjižničnih dejavnostih, k jer to še ni bilo storjeno. 3. V splošnem prizadevanju, da se k a r n ajh itreje začno razre­ ševati vprašanja, ki so pom em bna za razvoj knjižničarstva in za uresničitev njegove posebne družbene funkcije, se sprejm e predlo­ ženi dokum ent skupnosti m atičnih knjižnic SR Srbije; društva ga bodo v svojih republikah ali pokrajinah uporabljala, kakor bo u stre­ zalo njihovim potrebam , izvršilni odbor pa bo inciator akcij skup­ nega pomena. 4. Skupščina je soglasno sprejela Minimum jugoslovanskih standardov za ljudske knjižnice in Minimum jugoslovanskih standardov za šolske knjižnice. 5. Kom isija za ljudske knjižnice naj nadaljuje delo za u trje ­ vanje norm ativov za financiranje ljudskih knjižnic in za izdelavo jugoslovanskih standardov za opremo ljudskih knjižnic. 6. U strezne kom isije naj nadaljujejo delo in naj za naslednjo skupščino pripravijo dokončne predloge standardov za univerzne, nacionalne, splošnoznanstvene in specialne knjižnice. 7. Kom isija za bibliografijo naj nadaljuje delo; prevede naj m ednarodna pravila za bibliografski opis in jih naj odpošlje vsem republiškim društvom . 8. Ustrezne kom isije naj pripravijo: skupne elem ente za pridobivanje nazivov v knjižničarski stroki in skupne elem ente za polaganje strokovnih izpitov. 9. Ustanovi se naj kom isija, ki bo učinkovito sprem ljala sistem klasifikacije UDK. 10. Knjižnice naj si prizadevajo posodabljati svojo dejavnost, zato naj stalno sprem ljajo razvoj m ehanizacije in avtom atizacije v knjižnicah po svetu; v ta nam en naj poskušajo urediti n ajp rim er­ nejše oblike sodelovanja m ed knjižnicam i in družbenopolitičnim i skupnostmi, da bi skupno izdelale delovni n ačrt in ga izvajale. Ra­ ven knjižničarskih kadrov je treb a višati in skrbeti za njihovo n e­ nehno izobraževanje; zato je treba še nadalje p rirejati sem inarje s tega področja. K njižnica 18(1974)1-2 115