URN_NBN_SI_doc-4OBLFTIL

ad 4 — pozitivno opredeljenih 60 (74 %>), neodločno opredeljenih 20 (25 %), negativno opredeljenih 1 (1 %), ad 5 — pozitivne in neodločne opredelitve so večinom a za p red ­ log č), in sicer 51 opredelitev (55 °/o), za predloga b) in c) je po 15 opredelitev (po 16% ), za predlog a) je 7 opredelitev (8% ), nega­ tivnih je skupno 5 opredelitev (5 %>), od tega 3 opredelitve pri pred­ logu a) in po 1 opredelitev p ri predlogih b) in č). N a v prašanja ankete pod II so v odgovorih navedena naslednja strokovna delovna področja, ki bi jih bilo treb a prvenstveno raz­ v ijati ozirom a na katerih udeleženci ankete že delajo, in sicer ali po delovnih zadolžitvah v svojih knjižnicah ali iz lastnega interesa (delovna področja so razvrščena po frekvenci navedb v odgovorih anketirancev): avtom atska obdelava podatkov, vključujoč knjige, centralne kataloge, bibliografijo in splošno kom pjuterizacijo dela v knjižnicah (23 predlogov), in form atika (18), organizacija knjižni­ čarstva, vključujoč standarde, sistem e, odnose m ed knjižnicam i (14), bibliografija (14), delo z uporabniki (11), zgodovina knjižničarstva (8), šolanje in izobraževanje strokovnih kadrov in uporabnikov, strokovni priročniki (8), dokum entalistika, vključno z indeksiranjem (8), A IK in splošna problem atika katalogov (7), UDK, drugi sistem atski katalogi, stv arn i katalogi (7), organizacija dela v knjižnicah, v k lju ­ čujoč delovne stan dard e in racionalizacijo dela (5), referaln a de­ jav nost (4), izposojanje, vključujoč m edknjižnično in m ednarodno izposojo (4), dopolnjevanje knjižničnih fondov (3), zam enjava publi­ kacij, vključno dom ača in m ednarodna (3), problem atika uni- verznih knjižnic, dom oznanska funkcija in problem atika, obdelava starih tiskov, problem atika neknjižnega gradiva, problem atika m ulti- m edijskih sredstev v knjižnicah (po 2 predloga), bibliotekarstvo kot znanost, vključujoč teorijo in prim erjalno bibliotekarstvo, proble­ m atik a grad n je in oprem e knjižnic, hran jen je in re sta v riran je knjiž­ ničnega gradiva, tipologija knjižničnega gradiva, družboslovna lite­ ra tu ra v knjižnicah, obdelava kartografskega gradiva, obdelava glas­ benega gradiva, problem atika inventarizacije, statistika, vključno v knjižnicah in o knjižnicah, problem atika m ladinskih knjižnic, p ro ­ blem atika šolskih knjižnic, problem atika potujočih knjižnic, sam o­ upravni odnosi in akti v knjižnicah, slovenski av to rji n a tujem , sociologija kulture, p ravn i predpisi za knjižnice (po 1 predlog). O pravljena an keta je pokazala predvsem dvoje: a) slovenski knjižničarski delavci se v veliki večini zavedaj potrebe po poglobljenem strokovnem in raziskovalnem delu na 74 K n již n ic a 2)6(1982)1-2