solska kronika 2017 1 splosna v2.indd

108 Šolska kronika • 1–2 • 2017 Ob popisu leta 1869 je Mirna štela 292 prebivalcev, leta 1890 266 prebivalcev, leta 1910 pa 368. Celotna občina Mirna, kamor so sodile tudi številne vasi okrog nje, je imela takrat 1831 prebivalcev. 2 Do sredine 19. stoletja se je prebivalstvo na Mirni ukvarjalo le s kmetijstvom, takrat pa sta se pojavili predilnica za platno in usnjarna. Na reki Mirni in Bistrici je skupaj obratovalo 56 mlinov, stop in žag. Gozdno bogastvo na tem področju je bilo veliko, saj so gozdovi pokrivali 59 odstotkov ozemlja. Na področju kmetijstva sta posebej omembe vredna živinoreja (prašičereja, govedoreja) in sadjarstvo, vendar so morali kmetje svoje pridelke zaradi slabih prometnih povezav pogosto prodajati pod ceno. Od leta 1857 dalje so v Gorenji vasi pri Mirni kopali premog. 3 Že proti koncu 19. stoletja je bilo v kraju kar nekaj obrtnikov oziroma manjših obrtnih delavnic: sodarstvo, kovaštvo, sedlarstvo, usnjarstvo, mizarstvo, pekar- stvo kruha, nekaj gostiln in trgovin (predvsem z deželnimi pridelki). 4 Mirna je začela gospodarsko napredovati v začetku 20. stoletja, potem ko je bila leta 1908 zgrajena železniška proga Trebnje–Krmelj. 5 Poleg številnih obr- tnikov, trgovin in gostiln so tu obratovali še parna žaga, pilarna, tovarna krede in sadrenih izdelkov, strojno mizarstvo, mlekarna z dnevno svežim sirom in surovim maslom. 6 Industrija se je močno razvila po drugi svetovni vojni. Nekatere tovarne so na višku svojega uspeha zaposlovale po več sto delavcev. Za razvoj kraja so bile najbolj pomembne Dana, Tovarna šivalnih strojev z njenimi »naslednicami« ter še nekatere druge (gospodarska enota Pohorje, Kolinska, Kremen, Greda …). 7 Začetek šole na Mirni Večina razpoložljivih virov kot leto ustanovitve šole navaja leto 1816. 8 Ti viri niso iz leta 1816, ampak so novejši, govorijo pa o šoli leta 1816. Le en vir, originalen vir iz leta 1815, Tabelarični šolski izkazi, dokazuje, da je šola na Mirni delovala že leta 1815. 9 Ker omenjeni izkazi za prejšnja leta šole na Mirni ne beležijo, ampak 2 Krajevni leksikon Slovenije , Ljubljana: DZS, 1971, str. 586. 3 Karol Rustja, Gradnja proge Trebnje–Sevnica, Dolenjski list , letnik 49, 28. 5. 1998, št. 21, str. 15. 4 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto (odslej SI ZAL NME), SI ZAL NME 3, Okrajno glavarstvo: Obrtni registri od leta 1873 do 1920. 5 Karol Rustja, Gradnja proge Trebnje–Sevnica, Dolenjski list , letnik 49, 4. 6. 1998, št. 22, str. 15. 6 Krajevni leksikon Dravske banovine , Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, 1937, str. 476. 7 Petra Kiderič, Gospodarski razvoj Mirne od leta 1918 do 2003, diplomsko delo , Ljubljana: Filozof- ska fakulteta, 2004, str. 2. 8 Slovenski šolski muzej (odslej: SŠM), dokumentacijska zbirka, mapa OŠ Mirna: Šolska popi- snica, 1923, Državna ljudska šola v Mirni, Kronika državne osnovne šole na Mirni, 1929, SI ZAL NME 3, t. e. D26: Školski list, 1928). 9 Nadškofijski arhiv Ljubljana (odslej: NŠAL), NŠAL 31, Šolstvo, fasc. 4a,1/1/4: Tabellarische Schu- len Ausweise, Notizen – Tabelarični šolski izkazi, 1815.