URN_NBN_SI_doc-3OP5OTYZ

vite dejavnosti za m lade bralce, ki potekajo po trdnem načrtu in v rednem časovnem zaporedju skozi vse leto. K adrovsko so v knjižnicah skopo odm erjene možnosti, zato pa je potrebna velika racionalizacija, načrtnost, m aksim alna izraba delov­ nega časa. V m ajhnih knjižnicah se iz nuje povezujeta izposoja in izvajanje oblik dela z m ladim i bralci v eni ali dveh osebah. Toda to, k ar se tam kaže kot nuja, so v razvitih knjižnicah z več knjižničnim i delavci uvedli nam enom a. V M ariborski knjižnici na prim er poteka delo z m ladim i bralci v pionirski knjižnici kot osrednji knjižnici za m lade bralce, v sam ostojnem pionirskem oddelku knjižnice Tabor in v nesam ostojnih oddelkih drugih enot, v katerih je fond za m lade bralce sicer postavljen posebej, vendar sta oddelka za odrasle in za m lade bralce v istem prostoru. K njižnični delavci pionirske knjižnice in pionirskega oddelka na T aboru sestavljajo delovno skupino, ki sprejem a enoten delovni n ačrt za delo z m ladim i bralci. P ri razpo­ rejan ju del in nalog je upoštevano, kolikor je v danih okoliščinah možno, načelo prep letanja izposoje in izvajanja posebnih oblik dela z m ladim i bralci. Zal še zdaleč ne v zadovoljivi m eri, saj se m ora knjižnica odpovedovati nekaterim oblikam zaradi skope kadrovske zasedbe. Sistem atično so v njej najprej uvedli redne oblike dela s predšolskim in osnovnošolskim otrokom do 13. leta. N ekateri načrti čakaio na uresničitev, ko bo možna kadrovska okrepitev. V endar do­ sedanje izkušnje kažejo, da je plodno, če se knjižničar svetovalec posveti tudi delu z otroki v okviru dejavnosti — pripoveduje p rav ­ ljice, p rip rav lja knjižne uganke, postavlja razstave, vodi pogovore, je m entor pri u rejan ju knjižničnega glasila in podobno. P ri izposoji prihaja v stik z bralci vseh starostnih stopenj, sprem lja njihove b ralne navade, dobro pozna knjižni fond, dobiva širši vpogled v po­ trebe in zahteve bralcev. Med obiskovalci pionirske kniižnice so vedno bolj zahtevni bralci, posebno tisti, ki prihajajo iz šol z dobro organiziranim i šolskimi knjižnicam i, k a r terja od knjižničnih delav­ cev vedno večje razgledanosti in možnosti pogloblienega svetovanja. K njižničar, ki p rip rav lja in izvaja posebne oblike dela z m ladim bralcem , se tem eljito poglablja v knjižnično gradivo, podrobneje ga razčlenjuje in iz njega več izčrpava; ob tem delu nastajajo priročni katalogi, ki so koristen v ir inform acij; s širšim i možnostmi za infor­ m iranje bralcev si knjižničar pridobiva njihovo zaupanje in tako se med seboj oplajata in bogatita obe sm eri delovanja v knjižnici. Dobro poznavanje bralcev je najboljše izhodišče za p rip rav ljan je de­ javnosti, obdelava gradiva v okviru dejavnosti pa odpira vedno nova pota za njegovo uporabo. Uspeh dela pa ni odvisen le od povezovanja izposoje in drugih dejavnosti za m lade bralce, tem več tudi od prepletanja in usklaje­ Knjtžnica 22(1978)3-4 253