kazalo.p65

Knjižnica 49(2005)1-2, 187-201 188 2001, as well as from other sources. Though acknowledging the larger number of visits and loans in Slovenian libraries, it is shown that at 1.2 per 1.000 inhabitants, the num- ber of staff in Slovenian libraries is nearly twice as high as in the old EU members. The article further shows that in Slovenia, as elsewhere, staff costs represent the largest part in the total library expenditure, but that the structure of staff by library type deviates from the EU average. Based on the selected indicators, Slovenian public libraries rank from sixth to eighth place. The article concludes that for a comparable standard of public libraries, which is very high, the per capita costs in Slovenia are, relative to the GDP, twice as high as in the old EU countries. Key words : librarainship, Slovenia, public libraries, library economy, comparative libra- rianship, European union 1 Uvod V letih pred vstopom nove deseterice v Evropsko unijo je začela nastajati obsežna statistika evropskih knjižnic s poudarkom na ekonomiki knjižnic, od tu tudi akronim projekta LibEcon (Fuegi, 2004). Projekt je financiral generalni direktorat Evropske komisije za informacijsko družbo v okviru 5. okvirnega raziskovalnega programa. S pomočjo koordinatorjev v vsaki državi so bili zbrani statistični podatki o vseh vrstah knjižnic. Vprašalnik je temeljil na mednarod- nih standardih ISO 2789 Mednarodna knjižnična statistika. Manjkajoči poda- tki so bili dopolnjeni z interpolacijami ali z ocenami. Slovenija je postala članica Evropske unije 1. maja 2004. Pred vstopom se je morala harmonizirati na mnogih področjih, med katerimi pa ni knjižničarstva. Knjižničarstvo je namreč popolnoma prepuščeno vsaki posamezni članici, saj na tem področju obstajata le dva evropska standarda za knjižnično statistiko (SIST EN ISO 2789 in SIST EN ISO 9707). Kljub temu je zanimivo vedeti, ko- liko se slovensko knjižničarstvo razlikuje od evropskega in se vprašati, ali bomo lahko v knjižničarstvu dolgoročno vodili svojo slovensko politiko glede na razlike med posameznimi državami ter glede na strokovne in ekonomske deja- vnike. 2 Metoda Metoda temelji na izboru tistih podatkov iz študije Libecon in iz drugih virov, ki omogočajo primerjavo slovenskega knjižničnega sistema z drugimi državami, s povprečjem držav starih članic Evropske unije (petnajsterice), s povprečjem