kazalo.p65

Knjižnica 49(2005)1-2, 187-201 200 Z racionalnejšim poslovanjem bodo knjižnice tudi bolj pripravljene na libera- lizacijo poslovanja, če bo do nje kdaj pod pritiski Splošnega sporazuma o trgo- vanju s storitvami (GATS) sploh prišlo (http://www.eblida.org/lobby/lobbying/ gats/). Če pa bo, bo to za knjižnice izreden izziv. Možno je, da bo tudi v slovenskih splošnih knjižnicah prišlo do sprememb, zla- sti ob katalizatorjih kot so spremenjene potrebe uporabnikov, gospodarska re- cesija ali zmanjševanje javnih izdatkov. Tekoče spremljanje uporabe knjižnic, srednjeročno predvidevanje potreb uporabnikov in obiskovalcev knjižnic ter vnaprejšnja priprava na možne spremembe bodo nujni. Ker so skokovite spre- membe na področju zaposlovanja najbolj boleče, bi bilo potrebno v strateških načrtih države in knjižnic zelo kmalu predvideti počasne spremembe. Zato je smiselno, da odgovorni na pristojnih ministrstvih naredijo še podrobnejše štu- dije in pripravijo usmeritve. 6 Zaključek V slovenskih knjižnicah so v povprečju izdatki za zaposlene nekoliko nad po- lovico vseh izdatkov. Število zaposlenih v knjižnicah na 1.000 prebivalcev je okrog dvakrat večje v primerjavi s povprečjem držav stare evropske petnajste- rice. Število izposojevališč in število knjig ter volumnov periodike na 1.000 prebivalcev, pa tudi število obiskov in izposoj na prebivalca so večji od pov- prečja v petnajsterici držav. V analizi podatkov študije Libecon v letu 2001 je Slovenija uvrščena po pre- soji kakovosti poslovanja splošnih knjižnic na šesto do osmo mesto med evrop- skimi državami, torej za tremi nordijskimi državami, Veliko Britanijo in Esto- nijo ter skupaj z Norveško in Švedsko. Na to smo upravičeno ponosni. Vendar dosegamo ta standard z dvakrat večjim relativnim vlaganjem v splošne knjižnice v primerjavi s staro petnajsterico evropskih držav. Med vsemi pri- merjanimi državami se odlikujemo po največjem številu izposojenega gradiva na zaposlenega v splošnih knjižnicah. Tudi v primerjavi z Veliko Britanijo so se slovenske splošne knjižnice bolje odre- zale pri številu izposojevališč in izposoji na dom, le obisk je bil nekoliko manj- ši. Bistvena razlika pa je v trendu obiskov, saj ta v Veliki Britaniji upada (Grin- dlay, 2004), v Sloveniji pa še ne.