untitled

Knjižnica 54(2010)1-2, 17–38 18 Ključne besede: splošne knjižnice, knjižnična mreža, knjižnične storitve, geografski podatki, geografski informacijski sistem, demografski podatki, statistična analiza, analiza GIS Original scientific article UDC 02:004:91 Abstract In information era, Geographical Information Systems (GIS) are more and more ac- cessible for general application and consequently gaining in importance. GIS informa- tion system enables storing and analyzing data, but it differs from other information systems as the data are linked to location. This enables presentation of data in map form. Therefore, the application of GIS is possible also in the field of library services, either for analysis of current services or for planning current or future services. By applying GIS, demographical data can be added to geographical data, which can re- sult in better analysis or planning. In the paper the possibility of GIS application in the field of librarianship is presented, especially acquisition and use of publicly accessible geographical and demographical data. The majority of the needed data already exists, one only needs to find and use them properly. When using the already existing data we contribute to cost effectiveness and to the improvement of efficiency. Key words: public libraries, library network, library services, geographical data, GIS, demographical data, statistical analysis, GIS analysis 1 Uvod Knjižnica je s svojo zbirko knjižničnega gradiva in s storitvami neusahljiv vir ustvarjalnosti. Spodbuja jo in ji je v oporo, ko se kot invencija razvija v inova- cijo, vključuje se v njeno difuzijo, ko se kot s simboli zapisan rezultat ustvarjal- nosti vrne v knjižnico, kjer se vključi v spiralo svojega gibanja. Knjižnica je de- javnik ustvarjalnosti predvsem za prebivalce, ki jo poznajo in ji zaupajo. Pričaku- jejo njeno pomoč pri razvijanju ustvarjalnosti, bodisi pri uresničitvi določenih sposobnosti in prizadevanj bodisi pri vplivanju na delovanje in doseganje ciljev z uporabo veljavnih podatkov in informacij. Poslanstvo knjižnice je splošno sprejeto. V okolju je knjižnica pričakovana, zato se potencialni uporabnik ob prebujeni potrebi vpraša le, kje je in kakšna je. Zani- ma ga, kako dobro zmore odgovarjati na njegove potrebe. Pomanjkanje dobrih knjižnic, tistih, ki sledijo potrebam okolja, je lahko resna grožnja ustvarjalnosti. Boisse in Larsgaard (1995) pravita celo, da imajo knjižnice, ki ne slede potrebam svojega okolja, malo možnosti za razvoj ali celo za preživetje. Družbi vračajo premalo, če same sebi zadostne ne prepoznavajo aktivne vloge v razvijanju pis-