kazalo.p65

Knjižnica 48(2004)1-2, 9-38 10 tion or communication behaviour in individual contexts. The article also presents the theory’s view on information systems design, role of power and methodological impli- cations for studying information seeking and use. Key words: sense-making methodology, Brenda Dervin, user studies, information behavior 1 Uvod V pričujočem članku želim predstaviti, kako metodologija ustvarjanja smisla Brende Dervin pristopa k študiju uporabnikov. V slovenskem prostoru je ta metodologija dokaj nepoznana, avtor je zasledil, da jo omenja edinole Franci Pivec v svojem delu Informacijska družba in knjižnice (Pivec, 2001). Vendarle pa gre za zelo vpliven teoretski pristop, ki se je začel razvijati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Morda ta vpliv v sodobni literaturi na prvi pogled niti ni tako opazen, toda kmalu opazimo, da so njegove teoretske predpostavke vtkane v marsikatero sodobno teorijo. Avtorju je metodologija ustvarjanja smisla služila kot teoretska in metodološka opora pri izvedbi kvalitativne študije informacijske- ga ravnanja podiplomskih študentov (Vodeb, 2003). Rezultate študije namera- vam predstaviti v posebnem članku 1 . Tu pa sem se namenil predstaviti metodo- logijo ustvarjanja smisla kot teoretsko paradigmo, ki na specifičen način sploh šele definira polje študija uporabnikov. Pri nas je namreč najbolj poznana in uveljavljena kognitivna paradigma. S predstavitvijo neke druge možne paradig- me želim opozoriti na možnost drugačnih pristopov k študiju uporabnikov. Za sodobno literaturo je namreč značilno, da ni nekega prevladujočega pristopa, pač pa najdemo kar nekaj različnih in zelo zanimivih pristopov. Osnovni pregled daje članek Karen Pettigrew, Raye Fidel in Harrya Brucea Conceptual frameworks in information behaviour (Pettigrew, Fidel in Bruce, 2001). 2 Opredelitev metodologije ustvarjanja smisla 2 Metodologija ustvarjanja smisla pravzaprav ne izvira iz polja informacijske zna- nosti, čeprav je z njim v tesni povezavi, ampak iz komunikologije. Teorija poleg polja informacijske znanosti posega tudi v novinarstvo, medijske študije, kultu- 1 Podrobnejšo predstavitev metodologije in poročilo o študiji najde sicer bralec v avtorjevem magi- strskem delu. 2 Avtorica s pomočjo velikih začetnic loči teorijo “Sense-Making Methodology” od predmeta te teo- rije “sense-making”.