solska kronika 2018 3 splosna.indd

218 Šolska kronika • 3 • 2018 do dramske ustvarjalnosti. Ob njej smo se znanja o dramskem delu učili spontano, ga kar srkali vase, hkrati pa je v ta varni, temeljni okvir z vso odprtostjo sprejemala in vpletala naše ideje. Predvsem pa je vsakemu posamezniku preprosto, lahko tudi brez besed, dala vedeti: »Ti to znaš. Ti si to sposoben izpeljati.« Njena drobna po- hvala po nastopu, lahko samo z božajočim pogledom, je pomenila največ. Tako kot je največ po predstavi pomenilo skupno druženje, skupaj z njo, v čustveno nabitem večeru. Kaj lahko več mlad človek sploh dobi od svojega profesorja? Ko je naša, 31. generacija maturantov črnomaljske gimnazije odšla na nove poti, je profesorica Bogomira Kure nadaljevala svoje poslanstvo in se soočala še z novimi izzivi. Ohranjanje kulturne dediščine je bilo pri njej vedno živo, nato se ga je lotila skupaj z dijaki. Kot plod tega dela je nastala knjiga, zbirka folklornih pripovedi iz Bele krajine, Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit. 10 Izidu je sledila pred- stavitev knjige, ki je bila nekaj posebnega, saj je spet šlo za gledališko-glasbeni projekt, v katerem so nastopali dijaki skupaj s svojo mentorico. Predstavitve so se vrstile po vsej Beli krajini, v Novem mestu in tudi v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. 11 Seveda so delo Bogomire Kure opazili tudi drugi, tako je med priznanji in nagradami prejela Župančičevo plaketo Občine Črnomelj za izjemne dosežke na raziskovalnem in kulturnem področju v Srednji šoli Črnomelj in širši okolici in nagrado Slavističnega društva Slovenije za izredno uspešno vzgojno-izobraževal- no in raziskovalno delo v srednji šoli (obe 2004). Po upokojitvi je Mira še vse do zadnjega obdobja sodelovala kot ocenjevalka za slovenščino pri maturi, sicer pa aktivno deluje na različnih kulturnih poljih. Z nami, generacijo, ki je maturirala leta 1982, se – skupaj z možem Janezom – srečuje na obletnicah. Vedno smo veseli teh srečanj in vedno tiho pričakujemo, kaj nam bo povedala. Najino stičišče srečanj je večkrat kakšna razstava v Belo- kranjskem muzeju ali, če mi le uspe priti, kakšna druga prireditev v Beli krajini. Tu so še občasni telefonski klici in pogovor, po katerem me vedno ovije toplina lepe medosebne povezanosti. Čar učiteljskega poklica je tudi v tem, da pravi učitelj v svojem bistvu ostane vedno mlad, in taka ostaja tudi naša Mira, naša razredničarka in dramska mento- rica. K čestitkam ob jubileju, dobrim željam in hvaležnosti bi morda sodila le še kakšna modra misel, denimo misel profesorja in pisatelja H. G. Hendricksa: »Po- učevanje, ki zapusti pečat, ni poučevanje iz glave v glavo, ampak iz srca v srce.« Marjetka Balkovec Debevec 10 Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit: folklorne pripovedi iz Bele krajine (zbrala Bogomira Kure), Lju- bljana: Kmečki glas, zbirka Glasovi, 2004. 11 Več: Marjetka Balkovec Debevec, Ob predstavitvi knjige o belokranjskih folklornih pripove- dih – Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit, Slovenski šolski muzej, 19. aprila 2004, Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 13, 2004, št. 2, str. 387–388 in Bogomira Kure, Pot do knjige: Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit , Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 14, 2005, št. 1, str. 162–168.