solska kronika 2017 3.indd

376 Šolska kronika • 3 • 2017 Kljub raznim razpravam o pomanjkljivostih, napakah in ovirah »nove šole«, kot npr. neprimerni prostori in prenatrpanost oddelkov, nezadostna sredstva za nabavo učil in pripomočkov, neprimerni učni načrti in njihovo še bolj ne- primerno in okorelo izvajanje, nenačrtna in od vseh političnih vplivov odvisna prosvetna politika, premočen centralizem prosvetne uprave ipd. pa je bila nje- na najpomembnejša novost spoznanje, da se mora poleg učitelja upoštevati tudi učence, kar pomeni, da se je začela zavedati, da je šola otrokova institucija in da je ustanovljena zaradi njega. 7 Učitelji – moderni vzgojitelji in voditelji naroda V slovenskem periodičnem tisku je bilo poudarjeno, da je uspeh šolstva močno odvisen od učiteljevih osebnih lastnosti, izmed katerih naj bi izstopali učiteljeva dobrohotnost, resnicoljubnost ter predvsem ljubezen do učencev in njegovega dela. 8 Biti je moral dober psiholog, kar pomeni, da si je moral pridobiti 7 Razprave so tekle tudi o tem, kakšno naj bi bilo šolsko poslopje, da bi se otroci v njem dobro počutili. Rečeno je bilo, da je ena največjih napak to, da je grajeno tako tipično, da se že od daleč vidi, da je to šola; manjka ji domačnost. Tako otroci vstopajo v tuj svet, kar je za njih lahko zelo stresno. Poleg tega se šole gradijo poleg cerkev, ne glede na to, kako daleč morajo otroci potem »capljati« v šolo. Da bi vsaj malo omilili »stres«, bi naj bile vsaj učilnice opremljene z neko do- mačnostjo, v okolici pa naj bi bil šolski vrt. V: F. Kranjc (1926): Iz šolskega dela: Delovni pouk. Popotnik 47, str. 106–113. 8 R. Gobec (1929): Misli o delovni šoli. Popotnik, 51 (1–2), 1929, str. 26–28. Učiteljice s svojimi otroki iz Višnje Gore leta 1937 (www.google.si)