solska kronika 2017 3.indd

375 Lik osnovnošolskega učiteljstva v obdobju med obema vojnama Šolski sistem med obema vojnama Po prvi svetovni vojni so bila pričakovanja in upanja večine Slovencev gle- de kulturnega, socialnega in narodnega razvoja velika. To je gnalo Slovence v vsestranske aktivnosti. Na vseh področjih je bilo čutiti občuten razmah: v go- spodarstvu, politiki, kulturi in tudi šolstvu. Slovensko šolstvo je bilo potrebno prenove in tako so si naprednejši učitelji že takoj po koncu prve svetovne vojne začeli prizadevati za modernizacijo in poenotenje šolske zakonodaje. 2 Tako smo že 1919 dobili dva zelo ambiciozna načrta, ki naj bi urejala naro- dno šolo, vendar noben ni bil sprejet. 3 Šolski zakon, ki je poenotil šolstvo v vsej novi državi in prinesel kar nekaj novosti, je izšel šele 5. decembra 1929. Glavne novosti so bile naslednje: • Šola naj bi s poukom in vzgojo v duhu države, narodne enotnosti in verske strpnosti pripravljala učence za moralne, vdane in aktivne člane naroda. • Šole naj se ustanovijo tam, kjer je v polmeru 4 km najmanj 30, v težje dosto- pnih krajih pa 20 šoloobveznih otrok. • Uveden je bil sistem razredov in oddelkov. Število v čistih oddelkih naj ne bi presegalo 50, v kombiniranih pa 40 učencev. • Uvedena je bila koedukacija – skupni pouk za dečke in deklice, vendar jih je bilo potrebno ločiti tam, kjer je bilo to mogoče. 4 • Prepovedana je bila telesna kazen. • Zakon je osnovno šolo označil za narodno šolo in jo razdelil v 4-letno osnovno šolo in 4-letno višjo šolo, ki se je diferencirala na višjo narodno, meščansko, obrtno, strokovno, vajeniško ali nižjo gimnazijo. • Zakon je v višjih razredih na podeželju dopuščal skrajšani pouk – brez 7. in 8. razreda. Namesto tega je v zimskem času potekal pouk kot nadomestek za nekdanjo ponavljalno šolo. 5 • Za ustanavljanje šol, nameščanje in plačevanje učiteljev je skrbela država, občine so morale skrbeti za zemljišča za osnovne šole, za šolske vrtove in poti, krajevni šolski sveti pa so morali zidati in vzdrževati šolska poslopja ter nabavljati šolsko opremo in učila. 6 2 Mira Cencič (1992): Nacionalni osnutki in osnovnošolska zakonodaja na Slovenskem skozi zgo- dovinski čas. Sodobna pedagogika, 43 (5, 6), str. 293. 3 Pavel Flere (1920): Osnova šolske reforme. Popotnik, 41, str. 185. 4 Medtem ko so v dunajskih šolah sedeli dečki in deklice med seboj pomešani, pa je pri nas med moško populacijo prevladalo mnenje, da pri nas tega absolutno ne bi priporočali, ker bi bilo tako sedenje med »babami« za dečke poniževalno. V: M. Rupnikova (1929/30): Ali bi lahko sedeli dečki in deklice tudi pri nas mešano v šoli. Popotnik, 51, str. 32. 5 Večina podeželskih otrok, zlasti kmečkih, je bila deležna le 6-letnega šolanja. In tako jim je bila pot za nadaljnje šolanje zaprta. 6 Mira Cencič, Nacionalni ..., str. 304–306, Jože Ciperle in Andrej Vovko (1988): Šolstvo na Slo- venskem skozi stoletja 1 (do 1848) – katalog stalne razstave. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, Tatjana Mrgole-Jukič (1998): V šolo grem, pa pika! – Izobraževanje deklet v prvi polovici 20. stoletja. V: Tatjana Mrgole-Jukič (ur.): Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes I. Ptuj: Zgodovinski arhiv, str. 101–132.