kazalo.p65

Knjižnica 48(2004)4, 97-119 9 8 1 Uvod Razvoj informacijske tehnologije in veliko navdušenje nad virtualnim dostopom do informacij sta v veliki meri vplivala na ustvarjanje številnih digitalnih in di- gitaliziranih zbirk. Sedaj, ko je omogočen dostop na daljavo do neštetih elektron- skih informacij, se sprašujemo, ali bodo in kaj lahko storimo, da res bodo te dosegljive tudi v prihodnosti. Pri tem ne mislimo le na elektronske zbirke, ki jih ustvarjajo knjižnice, ampak tudi na tiste zbirke, ki so ustvarjene v muzejih, arhi- vih, javnih zavodih, kot je RTV, elektronskih založbah ter drugih organizacijah v javnem in privatnem sektorju. Danes je težko odgovoriti na vprašanje, kam nas bo čez petdeset ali več let pri- peljala informacijska tehnologija in ali smo v sedanjosti res sposobni predvideti način razmišljanja in delovanja prihodnjih generacij. Vendar večina ekspertov s področja elektronskega arhiviranja 1 trdi, da našim zanamcem lahko precej olaj- šamo delo, če poleg oblikovanja standardnega arhivskega sistema, elektronske vire opremimo z ustreznimi metapodatki, kar je tudi predmet tega prispevka. Kaj pravzaprav so metapodatki? Znano je, da termin “meta-podatek” dobesedno pomeni “podatek o podatku”. Anne J. Guilliland-Swetland (2000) definira meta- podatke kot “zbir vsega, kar lahko povemo o kateremkoli informacijskem objek- tu 2 na kateremkoli nivoju agregacije”. Uveljavili so se z razvojem elektronskih virov in nam pomagajo pri njihovi identifikaciji, opisu in lokalizaciji. Poleg tega nam omogočajo kontrolo nad njimi tako, da nam posredujejo informacije o njiho- vi strukturi, delovanju, o okoljih in pogojih za dostop do le-teh. Obenem nam sporočajo, kdo in kako lahko dostopa do elektronskega vira. V literaturi se omenjajo različne delitve metapodatkov, vendar se te ne izključujejo in različni metapodatki se medsebojno tudi prekrivajo. Pogosta delitev po funkciji uvršča metapodatke v deskriptivne (COMARC, Dublin Core , EAD…), strukturne (METS, MODS….), tehnične in administrativne. Vendar omenjeni metapodatki ne vsebujejo vse informacije, ki so pomembne za trajno ohranjanje elektronskih virov. Z razvojem večjih nacionalnih arhivskih sistemov ali repozitorijev konec devetdesetih let se vse večjo pozornost posveča metapodatkom, ki naj bi nas skušali rešiti od neberljivosti elektronskih virov v prihodnosti. To so tako ime- 1 Projekti, ki so imeli za cilj rešiti problem trajnega ohranjanja elektronskih virov (CEDARS, NE- DLIB in drugi) so veliko pozornost posvetili metapodatkom za trajno ohranjanje. Njihov pomen je tudi potrjen na mednarodnih posvetovanjih, ki obravnavajo problematiko gradnje digitalnih knjižnic (pr. ECDL - European Conference on Research and Advanced Technology for Di- gital Libraries ). 2 Informacijski objekt je samostojna enota (elektronski vir), ki je sestavljena iz enega ali več elemen- tov (datotek) in katero lahko upravljamo s pomočjo človeka ali sistema. Vsi informacijski objekti imajo tri značilnosti: vsebino, kontekst in strukturo.