kazalo.p65

239 Jevnikar-Zajc, M. Knjižnica univerze Canterbury (Christchurch, Nova zelandija) V svetu obstajajo različni sistemi šolstva oz. izobraževanja, razlike pa se kažejo tudi na področju knjižnične dejavnosti, ki le-te podpira. Če primerjamo visoko- šolske oz. univerzitetne knjižnice po svetu, ugotovimo, da se ne razlikujejo bistveno po svojem strokovnem delovanju, pač pa po svoji organiziranosti. Na splošno lahko ločimo dve vrsti organizacije univerzitetnega visokošolskega knjižničarstva in sicer centralizirani model (značilen zlasti za anglosaksonske dežele) ter decentralizirani model (ki ga najdemo npr. v Srednji Evropi in tudi pri nas). Nova Zelandija je po politični in družbeni ureditvi ter delovanju precej podobna Veliki Britaniji in Združenim državam Amerike, prav tako je po njunih modelih grajen njen izobraževalni sistem. Kot predstavnica anglosaksonskih dežel ima torej drugačen izobraževalni sistem in s tem organizacijo visokošolskih oz. uni- verzitetnih knjižnic kot Slovenija. Zato smo menili, da bo predstavitev delovan- ja tipične avstralske univerzitetne knjižnice zanimiva tudi za naše knjižničarje, še zlasti za visokošolske. 2 Opredelitev pojmov Za opredelitev visokošolskih knjižnic je kot mednarodni standard uveljavljena Unescova delitev knjižnic iz leta 1974, kjer so kot »ena izmed vrst knjižnic navedene tudi knjižnice visokošolskih ustanov … , ki služijo v prvi vrsti študen- tom in učnemu osebju univerze in drugih visokošolskih ustanov, lahko pa so namenjene tudi širši javnosti« (Ambrožič, 1998, str. 90). Po tej definiciji sodijo med visokošolske naslednje knjižice: - univerzitetne knjižnice – v okviru univerze deluje glavna ali osrednja univer- zitetna knjižnica ali pa skupina knjižnic, ki so sicer medsebojno prostorsko ločene, vendar pa delujejo pod skupnim vodstvom; - knjižnice univerzitetnih inštitutov ali oddelkov (fakultet), ki ne sodijo niti tehnično niti upravno pod glavno ali osrednjo univerzitetno knjižnico 2 ; - knjižnice drugih visokošolskih ustanov, ki niso združene v univerze. Univerzitetna knjižnica je najpomembnejši vitalni del univerze, podporni servis vsemu njenemu delovanju, tj. poučevanju, raziskovanju, pridobivanju, ustvar- janju in širjenju novega znanja. Uspešnost njenega delovanja je pogojena s kval- iteto osebja, zbirk, prostorov in opreme. Tako spada knjižnica med najpomem- 2 Možna je delitev na glavno (main) knjižnico (delovanje na vseh strokovnih področjih delokroga univerze) in osrednjo (central) knjižnico (delovanje na določenih širših strokovnih področjih v delokrogu univerze).