URN_NBN_SI_doc-0QAI3FOI

82 Šolska kronika • 1‒2 • 2016 Prva povojna leta Prve spremembe na področju klasičnega šolstva v šolstvu segajo v april 1945; 14. aprila 1945 je Ferdo Kozak, načelnik odseka za prosveto SNOS (Slovenskega na- rodno osvobodilnega sveta), poslal predsedstvu SNOS v pregled in odobritev načrt za spremembe v šolstvu, s katerim so podržavili vse šole, oblast pa je lahko izvedla čistko v dijaških, študentskih ter učiteljskih in profesorskih vrstah in s tem dosegla vse večje podrejanje šolstva svojim političnim potrebam. 1 Šolam je bilo treba preskrbeti učbenike; 8. junija 1945 je ministrstvo za prosveto poslalo poziv vsem založnikom šolskih knjig, naj pošljejo v pregled učbenike, ki jih še imajo na zalogi. Ferdo Kozak, minister za prosveto, je 11. junija 1945 imenoval komisijo za pregled učbenikov in pripravo učnih knjig za naslednje šolsko leto. Ker je bilo nemogoče v tako kratkem času oskrbeti nove učbenike (tudi finančne razmere tega niso dopuščale), je komisija sklenila, da si bodo v prehodnem obdobju pomagali z učbeniki, ki so bili v rabi v pred- vojni Jugoslaviji in v času okupacije, da pa je treba »ugotoviti njihovo uporabnost«. 2 Učbenike so pregledali strokovni odseki za posamezne skupine predmetov in poslali komisiji poročilo o svojem delu. Pri učbenikih za predmete, ki ideološko niso bili tako učinkoviti (med njimi sta bili poleg telesne vzgoje, glasbe, kemije in prirodopisa tudi latinščina in grščina), je omenjena komisija zahtevala le manjše popravke, zlasti črtanje imen avtorjev. 3 Nekateri učbeniki so bili sprejeti za prehodno obdobje, dokler niso nastali novi; monopol nad oskrbo z učbeniki in učnimi pripomočki je dobila Državna založba Slovenije. Že leta 1945 je bila na udaru politike gimnazija, še zlasti klasična gimnazija. Prvi predlog o ukinitvi popolnih gimnazij in ustanavljanju srednjih strokovnih šol je na seji zvezne komisije v Beogradu (21. in 22. novembra) dala voditeljica Jugoslovanske šolske komisije pri CK KPJ in ministrica za prosveto Srbije Mitra Mitrović-Djilas. Radikalni načrt je bil že pripravljen, vendar ga ni bilo mogoče takoj uresničiti zaradi splošnega težkega položaja; ko so bile dane možnosti za izvedbo takšnega načrta, pa 1 Za natančnejši potek reformiranja šolstva v povojnem obdobju gl. Aleš Gabrič, Šolstvo na Slo- venskem v letih 1945–1951, Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete 24, 1991; Aleš Gabrič, Temeljne značilnosti šolske reforme 1953–1962, Šolska kronika 3, 1994; Aleš Gabrič, Slovenske gimnazije po letu 1918, Šolska kronika 8, 1999, št. 2. 2 ARS 231 – Ministrstvo za prosveto, fasc. 34: Zapisnik prve plenarne seje komisije za učne knjige dne 26/VI 1945). Prim. tudi Aleš Gabrič, Šolstvo na Slovenskem v letih 1945–1951, str. 73. 3 Tak je primer prof. Marka Bajuka. V njegovi Latinski čitanki za IV. razred gimnazij , ki je bila z odlokom ministra prosvete K-83/1 z dne 1. avgusta 1945 odobrena kot učna knjiga za prehodno dobo, in v izborih besedil, pri pripravi katerih je sodeloval, je njegovo ime prelepljeno. Vzrok za izbris njegove- ga imena je njegova emigracija. Gl. Pernišek, France: Ravn. Marko Bajuk. Umrl je mož. Zbornik – Koledar Svobodne Slovenije 14, 1962.