URN_NBN_SI_doc-0FEKLG1V

185 Šolski zvezki med Celjani Po smrti Karla Goričarja leta 1932 se je Leskovšek osamosvojil na Glavnem trgu, knjigarno ter hotel Beli vol na Kralja Petra cesti pa je prevzela Goričarjeva vdova Ana in ju vodila s svojo hčerko. V letu 1937 se je število zaposlenih zmanjšalo na 8 uradnikov in 2 delavca. Kot zanimivost: obstaja podatek, da so leta 1933 iz Avstrije uvozili 500 nalivnih peres in 500 kg pivnikov. 6 Poleg prodaje so se v knjigarni Goričar ukvarjali tudi z izdelovanjem šolskih zvezkov za celjsko področje, izdajali so razglednice, pa tudi knjige. 7 Poleg knjig in papirne galanterije so prodajali tudi muzikalije in umetnine. Založniška dejavnost firme Goričar & Leskovšek je bila od vseh omenjenih naj- bolj pestra in najdaljša (1908–1940). Zajema tako prozo (Kočevarjev Mlinarjev Janez , Remčeve povesti Iz moje domovine , Dornikove Pasijonke , Šorlijeva novela Golobovi , gornjegrajske narodne pripovedke), področje zgodovine (Mešičkova Vojvodina Štajer- ske , 2. in 3. del Orožnove Zgodovine Celja) , planinstvo (Kocbekove Savinjske Alpe in vodič po planinskih kočah istega avtorja), pa priročnike (o domačih zdravilih, jetiki, pa (srbohrvaške) priročnike za vojsko)in ne nazadnje učbenike (srbohrvaška čitanka, Brinarjeve Domoznanstvo , Slovenska vadnica in slovarček zemljepisnih imen, pa učbe- nik za risanje in ročna dela itd). Leta 1927 je koncesijo za trgovino s knjigami in umetninami dobila tudi Mo- horjeva tiskarna, 8 ko je na Prešernovi ulici 17 odprla knjigarno Družbe sv. Mohorja. 9 6 AS_448 Zbornica TOI, f. 310/2, Vprašalne pole za popis trgovine. 7 Ustni vir: Draga Marjanovič, roj. Goričar, Mozirje, 1990. 8 SI_ZAC/0024/002 Mestna občina Celje (1850-1941), AŠ 68, Koncesijska listina, 1927. 9 Orožen/Savnik, Celje: vodnik po mestu in okolici , Celje 1928, str. 30. Knjigarna Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti, trideseta leta 20. stol. (MnZC, foto Josip Pelikan).