untitled

Knjižnica 53(2009)1-2, 247-249 248 V času, ko je dr. Reisp prišel med knjižničarje, še ni bilo formalnega izobraževanja na univerzitetni ravni, tako je moral opraviti bibliotekarski strokovni izpit (1962), kasneje pa je aktivno sodeloval pri vzgoji novih knjižničarjev – predaval je o zgodovini knjige in knjižnic na tečajih za pripravo na strokovne izpite v NUK-u (1975–1992), bil je član izpitne in komisije za priznavanje kvalifikacij iz bibli- otekarske stroke. Na novo ustanovljenem Oddelku za bibliotekarstvo na Filo- zofski fakulteti je pet let – od študijskega leta 1992/93 do 1996/97 predaval pred- met Razvoj tiska in knjige . Prav tako je bil zunanji sodelavec – izredni in nato redni profesor na Oddelku za zgodovino, kjer je predaval v študijskih letih 1983/84 do 1988/89. Strokovnim kolegom so bili namenjeni članki v reviji Knjižnica , od leta 1967 do 1971 je bil tudi član njenega uredniškega odbora. Pisal je letna poročila o knjižnih razstavah v študijskih knjižnicah (za leta 1965–1970), o razstavi, ki jo je orga- niziral v Trubarjevem antikvariatu – Sprehod med starimi vezavami (Knjižnica 11, 1967, 123–125), sestavil je Pregled zgodovinopisja o knjižnicah na Slovenskem (Knjižnica 18, 1974, 161–173). Napisal je več razprav o tiskarjih in tiskarstvu na Slovenskem, ki so bile objavljene v Kroniki: časopisu za slovensko krajevno zgodovino in drugih monografskih publikacijah, končno pa moramo omeniti tudi številna gesla v Enciklopediji Slovenije o tej tematiki. Dr. Branka Reispa so v enem izmed intervjujev označili kot »zgodovinarja, ki ga je začaral Valvasor«, in res je zavzeto preučeval tega velikega moža iz naše pre- teklosti. Leta 1981 je o njem napisal disertacijo in si s tem pridobil akademski naslov doktorja zgodovinskih znanosti. Kasneje je teza izšla tudi kot prvo znan- stveno delo o Valvasorju v slovenščini. Nadalje je sodeloval pri ponatisih, razstavah in na simpozijih, ki so se dotikali tega velikega Kranjca. Ob upokojitvi je imel dr. Branko Reisp že 70 let, vendar zanj to ni pomenilo konec aktivnega raziskovalnega in publicističnega delovanja. V zadnjih desetih letih je pripravil kar tri monografske publikacije – Gradovi dežele Kranjske (Slovenska matica 1998), Redki stari tiski (Slovenska matica 2001) in Zgodbe in podobe iz naše preteklosti (Slovenska matica 2008), kjer je deloma revidiral in dopolnil svoje starejše objave. Reispova bibliografija je izšla ob njegovi sedemdesetletnici (Na- taša Stergar, Bibliografija prof. dr. Branka Reispa , Zgodovinski časopis 52, 1998, 411– 420), tako je na tem mestu le dopolnjena z novejšimi deli. Dr. Branko Reisp je kot bibliotekar, zgodovinar in muzealec dosegel najvišje strok- ovne in znanstvene nazive. Leta 1974 je postal bibliotekarski svetovalec, 1990 redni profesor za starejšo zgodovino in leta 1996 muzejski svetnik. Stanovski kolegi pa so ga nagradili z najvišjimi priznanji za delo na bibliotekarskem in muzejskem področju (leta 1985 je prejel Čopovo in leta 1989 Valvasorjevo na- grado).