URN_NBN_SI_DOC-ZYLT9UZF

Izposojevalne knjižnice so v M ariboru izza leta 1849, z dvema izjem am a pa celo izza 1. 1795, pospeševale branje v mestu. Razcvet je obrtno izposojevalno knjižničarstvo doseglo v zadnjih deset­ letjih 19. stoletja. V letih pred prvo svetovno vojsko so se pod­ jetniki — izposojevalni knjižničarji — k ar vrstili, a so se obdržali le krajši čas, ker je postajalo takšno izposojanje knjig vse m anj donosno. Zanim anje za javne in šolske knjižnice je nam reč zavoljo nizke ali nikakršne izposojnine v njih naraščalo. V šolah so med m ladino negovali kulturo branja, in ko je ta šolam odrasla, se je navezovala na javne knjižnice, ki so začele vznikati v M ariboru v prvih letih našega stoletja. Zal im am o le površno podobo o tem , kakšno branje so ponujale m ariborske p o slov n e izposojevaln e k njižnice. Šlo je p red vsem za n ezahtevno, če že ne pogrošno literaturo, ki je bila v čislih m ed n ezah tevn im i bralci, zato pa tud i za p odjetnika donosna, k er m u je p rivab ljala več od jem alcev-ab onentov. Najbolj se je uveljavil Kienreichov b raln i krožek — izposoje­ valnica ilu striran ih revij, saj je obstajal celih štirideset let. Usme­ ril se je nam reč prav na tisti tisk — v nemščini, ki je godil drob­ nem u m eščanstvu, pri tem pa uporabljal originalni način kroženja lite ratu re m ed abonenti. Izposojevalne knjižnice so imele le nemško literaturo. Izjem i sta bili izposojevalnica T iskarne sv. Cirila, vendar je bil njen obrtni značaj le fingiran, pa tudi izposojevalna knjižnica F ran ja Rozmana, obe v tridesetih letih. D okler se ni uveljavilo javno knjižničarstvo, so izposojevalne knjižnice spodbujale bralne n a­ vade med M ariborčani, kasneje pa so ga dopolnjevale, čeprav pretežno z nezahtevno literaturo.