URN_NBN_SI_DOC-ZYLT9UZF

Za Cvahtetom je izposojevalnico revij prevzela februarja 1941 M arija Doxil,31 ki jo je vodila še med okupacijo, v novi Jugoslaviji pa je bila koncesija za izposojevalnico odpravljena po zakonu.32 Kienreichova izposojevalnica nem ških revij je spretno stregla povpraševanju po obliki tiska in njegovem kroženju, ki sta godila okusu meščanov in njihovim življenjskim navadam . Med vojskam a je m ariborskem u nem škem u m eščanstvu nadom estila nekdanjo bralnico periodičnih publikacij v kazini, bralnico Gledališkega m kazinskega društva (Theater- und Kasinoverein), in abonentom omogočala, da so časopise brali v m iru doma, ne pa po kavarnah. Jav ne knjižnice slovenskih kulturno-prosvetnih organizacij pa jih tako niso imele kaj prida na razpolago. Med vojskam a se je v M ariboru pojavil za tri leta (1934—1937) še en obrtnik, ki je imel koncesijo za »izposojanje knjig in revij« — trgovec F ranjo Rozman z M eljske ceste 50; glavni poslovni sedež podjetja je imel v nekdanji Kolodvorski ulici 3.33 Lokacija v bližini železniške postaje je skušala pritegniti abonente med potniki, povrh pa v bližini ni bilo javnih knjižnic; tako bi izposojevalnica utegnila m ikati bralce. Rozm anu posel bržčas ni dobro tekel, saj je že čez leto poslovni sedež prenesel domov na Meljsko cesto 50,34 k jer je v začetku 1. 1937 izposojevalnico knjig opustil. Omeniti nam je še izposojevalnico knjig T iskarne sv. Cirila (bolj znane k ar po im enu Cirilova tiskarna). Ta je začela poslovati konec feb ru arja 1933,35 ko je bila med šestojanuarsko diktaturo z zakonom odpravljena P rosvetna zveza v M ariboru. Z njo vred bi m orala prenehati delovati tudi njena Ljudska knjižnica na Ale­ ksandrovi (danes Partizanski) cesti 6. Da bi se izognila zapečatenju in zasežbi, jo je Tiskarna sv. C irila preprosto prevzela in jo raz­ glasila za svojo izposojevalnico.36 Poslovna in gm otna povezava med njim a se je obdržala še po 1. 1935, ko je bilo Prosvetni zvezi z zakonom dovoljeno obnoviti delovanje in ko se je P rosvetna knjižnica spet deklarirala za njeno osrednjo knjižnico. 31 Gl. op. 28; v navedenem viru pod zap. št. 750 je navedenodlok št. 2681/i/246-41 z dne 19. februarja 1941. 32 Gl. op. 28; v navedenem viru zap. št. 750. 33 IV. Register trgovinskih in ostalih obrtov. Zap. št. 933. —PAM. Obrtno dovoljenje za izposojevalnico je Franjo Rozman dobil z dovo­ ljenjem št. 6519/897-34 z dne 14. maja 1934, odlo.bo o »prestanku« po­ slovanja št. 670/93-1937 pa z dne 18. januarja 1937. 34 Veliki adresar samoupravnih mest Maribor, Celje, Ptuj in ob­ čin bivše Mariborske oblasti. Leto 1935. Maribor1935, str. 185. 35 Izposojanje knjig je otvorila Tiskarna sv. Cirila. — Slovenec, Ljubljana 61 (1933) 46a, 24. II., str. 5. 3<> Op. št. 34; glej navedeni vir, str. 55.