URN_NBN_SI_DOC-ZMDNCVDH

nje svojo in svojih mož težko butaro, vedno znova om ahujoči Can­ karjevi junaki, ki m orda bolj kakor pri katerem drugem pisatelju v svetovni lite ratu ri pričajo o »heroizmu šibkosti«, kakor sta ga kot geslo dobe oznanjala E duard v. K eyserling in Thomas Mann, predvsem pa vsi ti C ankarjevi otroci, ki so tako zgodaj okusili grenkobo in bridkost nečloveških krivic in m orda nič m anj odločno kakor njegov Hlapec Jernej govorijo ne le o C ankarjevem usm ilje­ nju, am pak tudi o njegovi socialistični in revolucionarni misli — vsa ta neskončna procesija zaznam ovanih in tako jarko označenih ljudi — vsi so nam že davno domači znanci. In vendar nam vsak izmed njih — če se le pazljiveje ozremo nanj, če ga gledamo v vedno no­ vih okoliščinah, v katere ga pisatelj postavlja, razodeva doslej ko­ maj zaznavne zanim ive črte svojega značaja. Tako današnji bralec. Vse drugače pa ga je dojem al njegov sodobnik, bralec, ki mu je bila tedaj nam enjena C ankarjeva beseda. Predvsem si m oramo priklicati v zavest, da je bil ta bralec vajen čisto drugačne duhovne hrane, kakor mu jo je tedaj ponujal Can­ kar. Po veliki večini se je komaj izm otal iz spodobno počesanih in praznično oblečenih S tritarjev ih idiličnih, idealnih in idealistič­ nih estetskih vzorov in nazorov in se šele počasi privajal na ro- m antično-realistično sliko slovenskega km eta in meščana, kakršno so m u slikali Jurčič, K ersnik in Tavčar, če se ni zadovoljeval le z versko spodbudno večerniško povestjo, ali pa m u je zadoščala celo samo trivialna, senzacionalna in akcijsko naphana pogrošna li­ teratu ra, ki je prav v tem času ob prelom u stoletij tudi v našem jeziku p rihajala m ed Slovence. Ze koj spočetka se je C ankar z njo odločno spopadel. Čeprav vemo le malo o tem, kako so C ankarja v njegovem času resnično sprejem ali — saj nam dajejo njegovi k ritiki o recepciji te literatu re le neobjektivno, spačeno in izmaličeno podobo, v katero se le tu pa tam kakor skozi špranjo prikrade žarek — sporočilo o navdušenju, ki ga je bil deležen ta, kakor so pravili, »nejasni, megleni, nerazum ljivi nihilist« med, kakor so pravili, »literarnim i snobi in zaletavo mladino« — kljub tem u lahko z gotovostjo trd i­ mo, da je vsaj v začetku prišlo med avtorjem in bralcem do težkega nesporazum a. Ze v sam em odnosu do lite ratu re in um etnosti sploh so se po­ kazale neprem ostljive razlike. Slovenski meščan, ki se je v politič­ nem boju s svojim privilegiranim nem škim konkurentom opajal s starim i rodoljubnim i gesli iz dobe narodnega osveščanja, je bil že tako zelo n aravn an v pridobitništvo, v u stv arjan je trd n e ekonom­ 8 K n již n ica 20(1976)1-4