URN_NBN_SI_DOC-ZHEM9WZ1

pom; če mu vid dovoljuje, pa bere tudi tiskane črke; torej se izvežba v brajici in latinici in vid usposablja ob gledanju ilustracij. Na zavodu se v šolskem letu 1980/81 šola 82 učencev in 4 v pred­ šolskem oddelku. Po m etodi za slepe dela 48 učencev, po metodi za slabovidne pa 34, to je skupaj 82 učencev. V endar jih 6 dela kom ­ binirano: po m etodi za slabovidne in po metodi za slepe; 18 pa delno kom binirano: to je v glavnem po m etodi za slepe, po metodi za slabovidne pa geom etrijsko risanje; z lupo ogledujejo pri zem lje­ pisu razne k arte ali kak drug slikovni m aterial itd. Velika je naša skrb za ohranjanje in urjenje vida te r za šo­ lanje in vzgojo slepih in slabovidnih otrok, pri čemer nam pomaga bogat izbor knjig v različnem tisku. V celodnevni osnovni šoli upo­ rabljam o učni načrt za osnovno šolo, ki je prilagojen slepim in obsega specialne predm ete za usposabljanje vida in strojepisje. P rek enote za pomoč obravnavam o v tem šolskem letu 75 otrok, ki se ob pomoči naše svetovalne službe in s pomočjo učbenikov za slepe in slabovidne šolajo v rednih osnovnih šolah. Kako so pri nas nastajale knjige za lepe? P rvi zavod za slovenske slepe je bil ustanovljen leta 1919. Skrb za knjige v B raillovi pisavi je prevzela prof. M inka Skabrne, profesorica na učiteljišču v L jubljani. S krogom prepisovalk je s prostovoljnim delom ustvarila knjižnico za slepe otroke, centralno knjižnico Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in knjiž­ nico C entra za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Skabrnetova je neum orno delala za slepe vse do svoje sm rti, um rla je 1965. leta v starosti 84 let. Večino knjig so prepisale na brajevi tablici piko za piko, iz katerih n astajajo črke Braillove pisave (po vojni so uporabljali že pisalne stroje). Vse leposlovne knjige v brajici so unikati. Učbenike za slepe pa tiskajo v tiskarni Zveze društev slepih in slabovidnih »Franc Petrič« v nizkih nakladah (za zavod do 20 izvodov). Slepi učenci se danes učijo b rati tudi z optakonom. Bralec drsi z m ajhno elektronsko napravo po knjigi; optakon m u črni tisk p re tv a rja v reliefne črke (latinico, cirilico ...), sestavljene iz pik, ki jih slepi z levim kazalcem otipava in sestavlja v besede. Naučiti se b rati z optikonom ni enostavno, vendar je neprecenljivo, k er slepi lahko bere vsako knjigo ali časopis. Učbeniki za slabovidne so v zavodu nastajali od leta 1968, ko se je v zavod vključevalo vedno več slabovidnih otrok. Preučiti je bilo potrebno najprim ernejšo velikost črk za slabovidno oko, debelino tiska, razm ake m ed črkam i in vrstam i, kvaliteto in barvo p ap irja itd. Učbeniki norm alnih osnovnih šol so nekoliko skrajšani ali prirejeni, tiska pa jih Šolski center tiska in papirja v L jubljani. • ■