URN_NBN_SI_DOC-Z7ZZ7E1J

na kupe ali v nep rim erne zabo je, kjer o d m a k n jen i od u p o rab n ik ov čak ajo na svoj neizbežni konec, ali kar je še bolj nesprejem ljivo, zaradi prostorskih stisk zm anjšu jejo ali opuščajo n abavo tega gradiva. Kvaliteta knjižničarskega dela se kaže najboljše v tem , koliko je knjižnica u sposobljena u p o rab n ik e tekoče inform irati o n a ja k tu a ln e j­ ših dogajanjih d o m a in v svetu. N ajnovejše inform acije pa vsebuje predvsem tista p eriodika, ki izhaja v kratkih, o zirom a n ajkrajših časov­ nih intervalih. Z a n e m a r ja n je teh izhodišč kaže na n eu sposobljenost knjižnic za p rilagajanje novim za htev am , kjer ima aktivna inform acija predn o st p red drugimi oblikam i poslovanja. S h ra n je n je m periodičnih tiskov, ki so - vsaj kvalitetnejši - tiskani p rete žn o na boljšem b rezlesnem papirju ali na papirju z m anjšo vseb­ nostjo kislosti in so jih knjižnice vezale, do zdaj v naših splošnoizobra­ ževalnih knjižnicah ni bilo večjih pro b lem o v , saj večina gradiva izhaja iz povojn eg a o b d o b ja , m ed tem ko je sh ranjev an je časnikov v večini knjižnic zelo problem atičn o . Fizična izraba časnikov, ki so v večini knjižnic u p o rab n ik o m v čitalnicah p rosto dosto p n i, in p e r m a n e n tn o p o m a n jk a n je prim ernih prostorov za te n am en e , sta v knjižnicah tako prevlad u jo ča, da številnih časnikov, zlasti dnevnikov, skoraj ni mogoče obdržati za daljše o b d o b je , npr. za več kot d eset let, v tem eljni knjižni zalogi, čeprav bi jih knjižnice p o trebovale. Z a to se raje držijo u stalje­ nih navad in gradivo po določenem krajšem o b d o b ju izločajo. Pasivno o b n ašan je do teh vprašanj pa je še ved n o prevladujoče. Periodika v javni knjižnični mreži po letu 1*>45 N astanek večjega dela naših sedanjih splošnoizobraževalnih knjižnic sega v o b d o b je po letu 1945, saj so bile skoraj vse ja v n e knjiž­ nice na o b m o č ju d an a šn je Slovenije v drugi svetovni vojni docela uni­ čene, razen v takratni L jubljanski pokrajini, in le redke so uspele o h r a ­ niti ali po n o v n o zbrati del gradiv iz p red v o jneg a o b d o b ja. Po vojni so bile javne knjižnice m nožično o b n o vljen e in zrasle so številne nove, v en d a r bolj številčno kot vsebinsko. Pregled knjižnic v Sloveniji za leto 1950' po kaže, da je bilo v tem času v Sloveniji kar 1483 javnih (ljudskih in sindikalnih) knjižnic ter nekaj splošnih zn anst­ venih študijskih knjižnic. Podatki o periodičnem tisku v teh knjižnicah pa pov ed o , da se praktično skoraj n o b ena ta k ra tn a ja v n a ljudska ali sindikalna knjižnica ni ukvarjala s sh ran jevan jem p eriodike, zlasti ne s časniki, razen po letu 1946 ustanovljene študijske knjižnice, ki so bile v večjih središčih za izobraževalne p o tre b e občanov in študirajoče nnla-