URN_NBN_SI_DOC-YXPAVVSJ

m atičn e knjižnice niso dovolj p o tru d ile za reg istracijo knjižnic na svo­ jih p od ro čjih, d a rep u b lišk a m a tič n a k n jižn ica n i sp ro stila dovolj sred ­ stev in k a d ra za izpeljavo teh nalog in d a se je n asp lo h n a te m p o d ro čju veliko p rem alo naredilo. Če vidim o sam o dejstvo, d a n i p ričako v anih rezultatov, ne da bi raz­ iskali vzroke za neuspeh, so ta k a sk le p an ja seveda m ožna. Moj n am en je p rik a z a ti problem e, k i n as zadržu jejo , d a reg istra cije ozirom a raz­ vida k njižnic ni bilo m ogoče izvesti v obsegu in v času, k o t je bilo p red sp reje m o m zakona m išljeno, in ali je popo ln razvid glede n a sta n je k n již n ič arstv a sploh m ogoč in nujen. Poglejm o, k ak šn e m ožnosti nam je d al za to zakon. Z akon o k n jižn icah iz leta 1961 je v 15. členu p red ­ videl reg istra cijo vseh sa m o sto jn ih k njižnic in tistih , ki so v sestav u državnih organov, zavodov, šol, go spo darskih ali d ru žben ih organizacij usta n ovljen e k o t posebne organizacijske enote. Točno definira, da se za knjižnico po določbah tega zakona ne štejejo zbirke knjig, k i služijo za n o tra n je p o treb e organa, zavoda ali organizacije, p a niso u stan o v lje­ ne k o t posebne o rganizacijske enote. Z adnji odstav ek v 15. členu je p red sta v lja l prvo oviro, d a so n a sta ja li n esp o razum i in d a reg istracije ni bilo m ogoče izvajati, k o t je bilo zam išljeno. P o m an jk ljiv o st se je k azala že v definiciji zb irke knjig. Po n aših stro k o v n ih m erilih ločim o zb irke k n jig : če so stro k o v n o n eurejene, jih n im am o za knjižnice, če so urejen e in im ajo in v en tarn o knjigo, vsaj abecedni im enski k atalog in če p o slu jejo , p a n aj b i bile to že knjižnice v sm islu našega zakona. Za­ kon je to rej v tem n ejasen in prepu ščeno n am je, da se u b ad am o z do­ kazovanjem , k aj je in kaj n i knjižnica. D rugi del stav k a v istem členu, ki pravi, d a se om enjene zb irke knjig, ki niso u stano v ljen e k o t po­ sebne o rganizacijske enote, ne m o rejo im eti za knjižnice po določbah tega zakona, p a je povzročil, d a knjižnic delovnih organizacij, razen red k ih izjem , ne bo m ogoče v p isati v razvid. N ik je r n i p red pisa, k i bi m ogel p risiliti delovno organizacijo, da svojo zb irko knjig, četudi p re ­ sega več tisoč zvezkov, im en uje za knjižnico in jo u stan o v i k o t posebno organizacijsko enoto, če sodi, d a to za njeno po slo v anje ni n u jn o . K ak or vidim o, n am že sam zakon v osnovi ni dal n ekih večjih m ožnosti za razvid knjižnic po zam išljen ih načrtih . T udi p rav iln ik o sestavi in v od en ju reg istra knjižnic, ki je izšel v U radnem listu LRS leta 1962, je tog in form alističen . V sebuje vrsto zahtev, ki niso v sk lad u z d ru gim i zakoni, a ki se tičejo delovnih organi­ zacij. V prav iln ik u je poleg tehničnega navodila, kako o p rav iti vpis v reg ister knjižnic, tu d i p red p is o obliki in vsebini reg istrsk eg a lista. Ne bi se sp u ščala v sam sm isel zahtevnosti tehničnega p osto pk a, p ač p a bi opozorila n a nesm isel, d a se za vse v rste knjižnic zahteva en ak a dok u­ m e n tac ija (u stano v itveni akt, a k t o im en ov an ju sv eta knjižnice ali o im eno v anju kolektivnega organa, a k t o vodji knjižnice in p rav ila knjiž- 74