URN_NBN_SI_DOC-YRWEWVZK

naj bi bil postavljen ob stavbo. Tudi ta drugi projekt so obravnavali na mnogih posvetih, glavnega projekta pa še zm eraj niso naročili. K er zahteva odločitev za tako gradnjo veliko mero odgovornosti in ker priprave zanjo niso potekale tako, kot bi m orale, se je vsa stvar zavlekla. Do dokončne odločitve je prišlo šele v februarju tega leta. Predstavniki knjižnice so skupno s člani gradbenega odbora še naprej razpravljali o projektih. Končno so se odločili, po posvetu s projektantom in z republiškim i strokovnjaki za knjižnične grad­ nje, da ovržejo drugi idejni načrt in osvojijo del prvega. K tej od­ ločitvi jih je privedlo več razlogov in sicer: prvi načrt bolj ustreza potrebam knjižnice; celotna stavba je že vnesena v načrt novega centra m esta Tolmin, lokacija zanjo je knjižnici dodeljena; stroški za gradnjo ne bodo presegli m ilijarde starih dinarjev, s katero knjiž­ nica razpolaga; gradnja dopušča možnost naknadne dograditve ce­ lotnega projektiranega objekta, po čemer se bo gotovo že v nekaj letih pokazala potreba; in nazadnje dejstvo, da bo že ob gradnji prve faze nastal atrijski prostor, ki ga bosta od dveh strani zapirali steni knjižnice. A trij bo možno z m inim alnim i sredstvi usposobiti za po­ trebe knjižnice pa tudi za kulturne prireditve. P ro jek tan t je torej v ta del prvega idejnega načrta vnesel m anjše potrebne sprem em be in dopolnila, tako da je ustrezna podlaga za glavni načrt. Če bodo dela za izdelavo lokacijske dokum entacije in glavnega načrta potekala brez večjih ovir, bo možno pričeti graditi v drugi polovici 1978. leta. Nova stavba knjižnice bo gotovo velik prem ik k izboljšanju razm er v kulturnem življenju Tolmina. K njižnica ima kot edina profesionalna ustanova v kraju že zdaj pomembno vlogo; njeno delo m arsikdaj prestopa začrtane meje dejavnosti. Ze vrsto let redno p rireja likovne razstave. Po njenem posredovanju je v m arsikateri tolm inski hiši našla mesto um etniška slika. O ktobra 1974 je knjižnica odprla glasbeni oddelek, v katerem lahko vsakdo v prijetnem , domače oprem ljenem prostoru posluša na kvalitetnih ap aratu rah resno glasbo. Čeprav posnetki ne morejo biti enakovredno nadom estilo za koncerte, ki so prebivalcem tega mesta dostopni le z veliko težavo, so vendarle naleteli na navdušen spre­ jem, posebno pri m ladini. K njižnica je m atična za tolminsko občino, vendar je doslej to svojo funkcijo opravljala le delno, saj ni imela možnosti. Uspelo ji je le to, da je uredila in odprla javnosti oddelčno knjižnico v Bovcu, v njej pa zam etek turističnega oddelka. V novem bru lani je prvič zavozil na tolm inske ceste biblio- bus in postavil nov, pomemben m ejnik v razvoju kulture teh odroč­ nih krajev, tako močno prizadetih od naravnih in zgodovinskih do­ godkov. Bibliobus, ki je last novogoriške, ajdovske in tolminske