URN_NBN_SI_DOC-YR7WQKH7

za delo z domoznansko literaturo, kaj šele z m odernim INDOK sistemom, knjige potujoče knjižnice se shranjujejo v om arah na hodniku, kjer se tudi postavljajo razstave. Tu ne more biti govora o m arksističnem oddelkÜ, ne m ore biti govora o m ehanizaciji knjiž­ nice, posebnem prostoru za razstave, literarn e večere itd. Ob vsem tem pom anjkanju prostora pa je vsako propagiranje knjižnice dvo­ rezen meč. Skupine, ki bi si rade ogledale knjižnico, lahko peljemo na m rzel hodnik, m edtem ko v čitalnici m otijo redne bralce in štu­ dente. Ko sta se pred leti ptujska in ravenska knjižnica borili za p ri­ dobitev obveznega prim erka, so padali očitki od kolegov, zlasti iz razvitejših knjižnic, da obvezni prim erek ni socialna pomoč knjiž­ nici, vendar pa je to bil, in bodimo odkriti, je še danes. Če pogle­ damo npr. statistiko izposoje v našem oddelku v prejšnjih letih in sedaj, ko od 1. 1971 dobivamo obvezne prim erke, vidimo strm porast, kljub prej navedenim slabostim in pom ankljivostim knjižnice. Ome­ nim še drugo obliko pomoči knjižnicam ; to so dela slovenskih avto r­ jev, ki jih kupuje K u lturn a skupnost Slovenije te r razdeluje knjiž­ nicam. Izbor literatu re se mi zdi dokaj tog, neprim eren, saj ne upo­ števa naših bralcev, zlasti kmečkega prebivalstva. Povrh tudi preveč favorizira nekatere založbe, pa še drugega kaj. Položaj ni nič boljši tudi v drugih oddelkih knjižnice. Čas iz­ posoje se nam je sicer posrečilo povečati (v študijskem oddelku na 65 u r tedensko, v ljudskem in m ladinskem po 38 ur), ne pa zm anjšati prostorske stiske. Tako je m ladinski oddelek stlačen v sobico 20 m 2, in ima 11.000 knjig; vanjo pride dnevno tudi do 80 obiskovalcev. S kla­ dišče obeh oddelkov, ki sta v sosednjih sobah, m eri ca. 5 m2. Ko govore po drugih knjižnicah O nabavi še enega bibliobusa, je naše prevozno sredstvo voziček, avtobus in ročno prenašanje kovčkov. N aštejm o še nekaj pom em bnejših podatkov iz'lanskega leta. K ljub obveznemu prim erku smo dosegli zaradi m ajhnih dotacij le 33 % plana knjižničnega norm ativa oziroma 60 °/o plana, ki ga postavljajo knjižnice s preskrom nim i finančnim i sredstvi! Od razstav v lanskem letu bi omenil spominsko razstavo ob sm rti pisatelja in ptujskega rojaka Stanka C ajnkarja, 70-letnico An­ tona Ingoliča, ob jubilejih p artije in predsednika T ita obširnejšo razstavo »Desetletja revolucije, borbe in zmag« s sodelovanjem osta­ lih k u lturnih ustanov (ob tem je bil izdan tudi katalog), razstavo s spo­ m inskim večerom ob 50-letnici sm rti planinca Jakoba Aljaža, ob 25-letnici sm rti nekdanjega ptujskega župana in pisatelja A ntona Remca s številnim i rokopisi, ki jih je pisateljev sin podaril knjižnici. Ob današnjem čedalje večjem ogrožanju narave je bila pripravljena