URN_NBN_SI_DOC-YF9SZDDR

koreferat Ančka Korže-Strajnar. Referat je govoril o prvih uspehih matične knjižnice na področju, ki je bilo glede knjižničarstva v slabem položaju. Zvečer je priredil predsednik občinske skupščine Radovljica sprejem za vse udeležence zborovanja. Sprejem je poživil izredno prisrčen nastop fol­ klorne skupine in pevcev. Delo se je nadaljevalo naslednjega dne dopoldne z referatom Janeza Logarja, posvečenim stoletnici slovenske tekoče splošne bibliografije (referat je bil objavljen v Naših razgledih). Sledila m u je skupina referentov, ki so svoje m isli posvetili doslej še neobravnavani problem atiki, in sicer knjižnicam v turističnih krajih. To so bili Janko Krek iz šk ofje Loke z uvodnim refe­ ratom, posvečenim predvsem gorenjskim turističnim središčem , Bogo Komelj, ki je govoril o knjižničarstvu v zdraviliščih, in Srečko Vilhar, ki je govoril o knjižnicah v obm orskih turističnih krajih. Popoldne je prvi povizel besedo Avgust Vižintin, ki je govoril o povezavi knjižnic v poslovne skupnosti in o prednostih, ki bi jih knjižnicam prineslo skupno nastopanje v okviru takšne organizacije. Na njegova izvajanja je na­ vezal svoje m isli referent Bruno Hartman, ki je govoril o povezovanju študij­ skih knjižnic in njihovem sodelovanju pri reševanju skupnih problem ov in težav. Vsi referati so izzvali živahno diskusijo, ki je navrgla obilo dobrih do­ polnitev in razčistila m arsikakšen dvom. Zvečer so se zborovalci spet zbrali v dvorani hotela Grajski dvor, kjer jim je Delavska univerza iz Radovljice pripravila zelo uspel večer um etniške besede. Sploh so prireditelji iz Radovljice lepo skrbeli za kulturno zabavo zborovalcev, saj je nastopila vrsta izvajalcev: m oški pevski zbor KUD »Stane Žagar« iz Krope, m oški oktet DPD Svobode iz Žirovnice in folklorna skupina DPD Svobode iz Zgornjih Gorij. Radovljiški in kranjski knjižničarji, ki so poskrbeli že za izredno pri­ srčen sprejem vseh zborovalcev, so pripravili za konec tudi lep izlet. Izletnike je pot vodila m im o Žirovnice, kjer so se poklonili spom inu Matije Copa, vse do Bohinja, vm es pa so obiskali grobišče v Dragi, prisrčno in zelo lepo urejeno knjižnico v Lescah in seveda rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi. .172