URN_NBN_SI_DOC-YD5K4JZV

vestil in informacij, od seznamov novosti do terjatev zamudnin ipd., pa tudi izdelati distke za centralno katalogizacijo in izpise neposredno na mikrofilm ali na mikrofiš (t. i. tehnika COM). Si­ stem je prim eren tudi za vnos in obdelavo podatkov pni zahtevnih bibliografskih opisih, kakršni se pojavljajo v nacionalni biblio­ grafiji. Strojni zapis podatkov je v t. i. MARC formatu, kar je zelo ugodno z vidika zamenjave podatkov na magnetnem traku z dru­ gimi nacionalnimi biliografskimi centri oziroma z nacionalnimi bi­ bliografijami. Sistem DOBIS/LIBIS je torej po funkcionalnosti in popolnosti pri pokrivanju knjižničnega poslovanja zelo privlačen, seveda pa je za njegovo uvedbo potrebna večja začetna investicija in slej ko prej uporaba lastnega računalnika, kar za slovenski KIS s povprečnim letnim dotokom 300.000 do 350.000 knjižnih enot nikakor ni pretirana zahteva. Uspešno uvajanje avtomatizacije je v mnogočem odvisno od ustreznega anim iranja in usposabljanja knjižničnih delavcev za delo z računalnikom. V tej smeri je NUK že storila prve korake in je za izobraževanje lastnih kadrov že organizirala dva infor­ m ativna tečaja: v juniju 1982 s predavateljem mgr. P. Jakopinom z RCU, v aprilu tega leta pa s podporo britanskega sveta za kul­ turne stike z inozemstvom štirinajstdnevni seminar pod vodstvom prof. J. Eyra, predavatelja za avtomatizacijo v knjižnicah na Poli­ tehniki v Londonu. Prav sedaj pa se NUK dogovarja z britanskim svetom, da bi prof. Eyre ta tečaj ponovil in še dopolnil, in sicer za knjižnične delavce iz vse Slovenije; bil naj bi predvidoma sep­ tem bra 1984, s tem da bi na njem kot predavatelji sodelovali tudi nekateri udeleženci tečaja, ki je bil v NUK aprila letos. Ne glede na to, kakšen sistem (razširjeni IBIS ali DOBIŠ/ LIBIS) bo za oblikovanje skupnih strojnih katalogov dokončno uveljavljen, pa avtomatizacije v KIS ne bo mogoče uvesti frontal­ no. Vključevanje bo postopno glede na to, kako bo knjižnicam uspelo pridobiti računalniške priključke (terminale) ali celo mi- niračunalnike. Lahko pa tudi pri knjižnicah brez računalniških priključkov predvidimo nekakšno »simulirano« vključevanje v av­ tomatizirani skupni katalog: nosilcu kataloga bi pošiljale podatke na ustreznih vhodnih form ularjih, s katerih bi jih potem v NUK vnašali v podatkovno zbirko. Iz podatkovne zbirke bi nato sode­ lujoče knjižnice dobile izpisano zadostno število katalognih listkov za vstavljanje v vse svoje kataloge. Takšna organizacija centrali­ ziranega vnašanja podatkov v skupno podatkovno zbirko pa se­ veda zahteva izdatno okrepitev ustreznih služb v NUK, kar ni mo­ goče uresničiti brez dodatnega financiranja.