URN_NBN_SI_DOC-YD5K4JZV

v SFRJ, pa tudi s knjižničnimi in bibliografskimi centri v tujini. Zares funkcionalnega delovanja tako zasnovanega sistema skoraj­ da ni mogoče zagotoviti brez uporabe sodobne tehnologije, tj. ra­ čunalnika. V skladu s sodobnim pojmovanjem funkcij nacionalne knji nice je novi zakon določneje kot doslej zadolžil Narodno in uni­ verzitetno knjižnico v Ljubljani za nosilko knjižnično-informa- cijskega sistema (KIS) v Sloveniji, kar pomeni, da mora za izpol­ njevanje te naloge dejansko okrepiti določene službe, predvsem matično, in zbirke podatkov, predvsem skupnih (centralni kata­ logi) in bibliografsko-informativnih (slovenska bibliografija). Z vidika izpolnjevanja te zadolžitve novi zakon nadalje eksplicitno obvezuje NUK, da »skrbi za uvajanje sodobnih tehničnih sredstev in načinov dela na področju knjižničarstva«, da torej ne krepi sa­ mo lastne tehnološke osnove, temveč pospešuje modernizacijo knjiž­ nic v slovenskem KIS sploh. Se posebej v sedanji situaciji, ko je dejansko »zamrznjen« njen srednjeročni program normalizacije po­ slovanja, pomenijo seveda te zadolžitve za NUK veliko dodatno ob­ remenitev, ki za zdaj tudi še nima zagotovljenega ustreznega per­ sonalnega in m aterialnega zaledja za celotno izvajanje. Pomen in vlogo avtomatizacije v slovenskem KIS so sloven­ ski knjižničarji obravnavali na jesenskem posvetovanju leta 1981 v Rogaški Slatini. Opisali so tedanje stanje v uvajanju obdelave z računalnikom in opremljenost knjižnic z ustreznimi aparatura­ mi. Teh prikazanih podatkov in ugotovitev nima smisla ponav­ ljati, saj je bil referat o tem objavljen v »Knjižnici«, opozoriti ve­ lja samo na spremembe. Te dejansko niso bile velike glede na to, da se m aterialna osnova za uvajanje modernizacije v knjižnice v bistvu nenehno zmanjšuje. Knjižnice, ki so že pred dvema le­ toma uvajale obdelavo z računalnikom, v glavnem nadaljujejo za­ čete projekte. NUK je za skupno podatkovno zbirko o tekoče pri­ dobljenih tujih periodičnih publikacijah v celoti prenesla podatke in obdelavo na sistem IBIS, ki je instaliran na Računalniškem centru univerze (RCU) Edvarda Kardelja v Ljubljani. Iz te podat­ kovne zbirke je oblikovala seznam pridobivanj v letu 1982, ki je izšel v dvojni številki (oktober/november 1983) glasila Raziskoval­ ne skupnosti Slovenije »Raziskovalec«. Sedaj nadalje razvija ta sistem za vključitev retrospektive in za uskladitev s formatom strojno postavljenega kataloga periodike pri CTK. NUK je ažuri- rala podatkovno zbirko raziskovalnih nalog, ki jih (so)financira RSS, tako da je sedaj v zbirki podatkov za okroglo 10.000 nalog. Tudi za skupno podatkovno zbirko monografskih publikacij razvi­ ja prenos na obdelavo po sistemu IBIS tako, da bo novi format