URN_NBN_SI_DOC-YB4EH2W4

Šolska kronika • zbornik • 2 • 2007 342 (mobilni atlas, tipne slike, elektronska lupa in prilagojena računalniška oprema). Razsta- va je bila namenjena in prilagojena tako videčim kot slepim in slabovidnim, in sicer z izbiro ustrezne velikosti in barve panojev, tiska, lupami za povečavo tiska, besedila v brajici, predmetov, ki jih je v čim večji meri mogoče otipati, zvočnih posnetkov intervju- jev z gojenci, glasbenimi posnetki skupine Slepi potnik in filmom. 1 Po gostovanjih razstave v muzejih v Škofji Loki, Kranju in Murski Soboti ter na sedežu zveze slepih in v zavodu v Ljubljani smo jo od 13. 6. do 16. 11. 2007 predstavili tudi v Slovenskem šolskem muzeju. 2 Obnovljeno razstavo, ki ne govori le o zgodovinski izkušnji takšnega šolstva, temveč je usmerjena tudi v sodobno problematiko, v našem muzeju sredi Ljubljane postavljamo še iz dveh razlogov. Posebej poudarjamo pomen izo- braževanja za slepe in slabovidne, saj se prav z omogočanjem enakih možnosti tudi na tem področju gradi njihov enakopraven položaj v družbi. O tej temi nam je svoja razmišlja- nja posredovalo nekaj izjemnih ljudi z dragocenimi izkušnjami. V strnjeni obliki smo njihova razmišljanja dodali zloženki ob razstavi, tu pa jih predstavljamo v celoti. Po drugi strani smo želeli z razstavo prispevati k večji prepoznavnosti potreb slepih in slabovidnih, da postajajo bolj vidni tudi videčim. Razstava posebej spregovori dana- šnjemu času in pospremi mlade obiskovalce muzeja k novim in pomembnim spozna- njem, da bodo zamisli enakih možnosti čimbolj celostno zaživele v praksi. Branko Šuštar Pomen izobraževanja za slepe in slabovidne. Edina temà je neznanje. To se lepo sliši, kajti dejstvo je, da je znanje tisto, ki te lahko enakopravno postavi ob druge. A pot do znanja je težka. Kdor ne more brati, ali tisti, ki ne sliši, mora premagati še dodatne ovire pri pridobivanju znanja. V sedmemu in osmemu razredu sem se še ognil šolanju v zavodu za slepe in slabovidne, ker mi je poma- gala razredna skupnost na osnovni šoli, v srednji šoli pa mi to ni uspelo. Do integrirane- ga izobraževanja imam deljen odnos. To je dobra ideja, če je izpeljana tako, da učitelji lahko delajo. S triintridesetimi učencih v razredu se učitelj ne more ukvarjati niti s temi, kaj šele, da bi se posebej z učencem s posebnimi potrebami. A vključevanje v običajne šole nas uči živeti skupaj, kar je dragoceno za razred kot celoto. Na šolanje v Centru slepih in slabovidnih nimam prav lepih spominov. Učili so me biti slep, nihče pa se ni ukvarjal s tem, kako naj najbolje porabim tisto, kar mi je ostalo. Da bi znal kaj več, sem šel še na večerno gimnazijo in nato študiral. Iz izkušnje vem, da se je vredno potruditi za znanje. Znanje me notranje bogati, daje mi moč. 3 Marko Prpič * 1 Razstava je dostopna tudi na spletni strani Pokrajinskega muzeja Kočevje - http://www.pmk-kocevje.si/si/razstave/obcasne/?v=edina_tema 2 Slovenski šolski muzej - http://www.ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item=89 * mag. Marko Prpič, prof. zgod. in filozofije, RTV Slovenija, Ljubljana. E-pošta: marko.prpic@rtvslo.si