URN_NBN_SI_DOC-XXZPLDIO

novejši in najmodernejši izsledki za različne zvrsti knjižnic; udele­ ženci so po seminarju prisostvovali še mednarodnemu kongresu in mogli so si ogledati zelo zanimivo razstavo knjižničnih pripomočkov in opreme. Ob takih priložnostih skoraj nehote obžalujemo, da ni­ smo mednarodno deklarirana dr­ žava v razvoju. Kakšen strokovni užitek bi bil sodelovati na tako kvalitetnem seminarju! Tretji zvezek je skoraj v celoti posvečen mednarodnemu letu knji­ ge. Članek Edwarda Wegemana, zlasti pa prispevek H. Liebaersa sta vredna natančnejše pozornosti. Objavljen je tudi manifest o jav­ nih knjižnicah — slovenski prevod je izšel v zadnjem letniku Knjiž­ nice. 0 bibliotekarskem šolanju govo­ ri A. H. Chaplin, poročevalec na plenarnem zasedanju FIAB v Li­ verpoolu. Znani avtor Carlos Vic­ tor Penna pa razgrinja dejav­ nost dokumentacij sko-informacij- ske službe s področja pedagoških ved v Latinski Ameriki. V peti in šesti številki je zlasti za specialne tehniške knjižnice za­ nimiv članek z naslovom »Male tehniške knjižnice. Vodnik za bi­ bliotekarje, ki nimajo tehniške izobrazbe« avtorja D. J. Campbella, bibliotekarja univerze v Londonu in dolgoletnega informatorja veli­ ke jeklarske firme v Oxfordu. Pi­ sec na 43 straneh zelo strokovno in obenem praktično svetuje, kako je treba organizirati majhne tehni­ ške knjižnice pri gospodarskih organizacijah, inštitutih, manjših raziskovalnih zavodih itd., katerih kvalificirani bibliotekarji nimajo tehniške izobrazbe. V prvem delu je opisano delo bibliotekarja, nje­ gov status in odnos do direkcije in administracije podjetja; opisa­ ne so različne vrste manjših biblio­ tek, njih osebje in financiranje; obravnavano je vprašanje prosto­ rov za knjižnico, ureditev in opre­ ma ter knjižnični fond s specifično Knjižnica 17/1973 obdelavo tega gradiva. Drugi del opisuje klasifikacijo in indeksira­ nje, uporabo mehanizacije in dru­ gih modernih pomagal, dokumenti­ ranje in pregled bibliografij. Zlasti bibliografija s 93 enotami daje dragocen vir pripomočkov in lite­ rature, potrebne za usepšno delo in strokovno razgledanost biblio­ tekarja neke specialne knjižnice. O uspešnem sistemu znanstvenih in tehniških informacij govori čla­ nek Björna V. Tella, iz stockholm­ ske Kraljevske tehniške univerzi­ tetne knjižnice, čigar predavanje smo v minulem letu imeli prilož­ nost poslušati, ko je kot ekspert UNESCO obiskal Jugoslavijo in Ljubljano. Biblioteka Kraljevskega inštituta tehnologije hrani na Šved­ skem naj večjo zbirko periodik ter znanstvenih in tehniških repor- tov. Uspelo ji je, da je svoje boga­ te zbirke zelo učinkovito približala uporabniku, ko je tradicionalne bi- bliotečne metode prenesla na avto­ matsko obdelavo. Premostila je ovire, kot je nekompatibilnost po­ sameznih informacijskih »progra­ mov«; različne formate magnetnega zapisa je vnesla v enotni format svojega sistema. Diseminacijo znanstvenih informacij (SDI) opravlja s pomočjo računalnika predvsem za švedsko industrijo. V biblioteki so izdelali profile upo­ rabnikov; za 800 različnih strokov­ nih profilov in s pomočjo 12 bi­ bliografskih servisov s podatki na magnetnih trakovih ali diskih po­ sredujejo hitre in kvalitetne infor­ macije (v letu 1971 so dali 1,200.000 informacij). Služba SDI je uporab­ nike vzpodbudila, da še bolj pogo­ sto zahajajo v knjižnico, kar se zla­ sti kaže v velikem porastu izposoje in izdelave fotokopij. Lepša Šturm