URN_NBN_SI_DOC-XUXVBRGC

po tem eljiti analizi v praksi, in sicer z objavo uspešno preizkušenih modelov, ki jih n am erav am o ponuditi kot slovenske sta n d a rd e za opremo knjižnic. Toliko o našem dosedanjem delu v republiški m atični službi. Zdaj, ko smo v fazi nekakšnega poskusnega delovanja in ko nas čas zaradi obilice projektov prehiteva, k e r stv ari pogosto rešujem o ad hoc, vedno bolj čutimo, da močno zaostajam o za potrebam i in da nas bodo problem i ponovno preraščali, če akcij v tej smeri ne bomo nadaljevali. V razgovorih z našimi sodelavci in a rh ite k ti smo nam reč že ugotavljali, da je veliko prem alo, če sodelujejo pri p ro ­ je k tira n ju knjižničnih objektov sam o knjižnični strokovnjaki in a r ­ hitekti. D a rja M revlje-Polak, dipl. inž. arh., je v svojem konceptu n a d a ljn je g a sodelovanja z republiško m atično službo opozorila na sodobne metode, ki se uporabljajo v svetu, ko gre za kvalitetn e ozi­ rom a prostorske vrednosti, potreb n e vsakem u objektu, tudi knjižnici. K er je v procesu n a sta ja n ja objekta knjižnice nujno, da sode­ lujejo profesionalno različno usm erjeni ljudje, od knjižničnih stro ­ kovnjakov, sociologov, družbenopolitičnih in d rugih k u ltu rn ih de­ lavcev do urbanistov, arhitektov, tehnologov in podobnih stru k tu r, bo potrebno postaviti sistem v red n ot poleg standardov, ki prav tako definirajo prostor, in s tem omogočiti odločanje vsem prej naštetim možnim posam eznikom t e r skupinam in obenem tudi definirati pod­ ročje odločanja. P ri tako definiranem tim skem delu bi bilo možno doseči optim alne vrednosti prostorskega snovanja. Če vemo, da po analizi p rogram ov naložb K u ltu rn e skupnosti Slovenije v prih o dn jem petletnem obdobju predvidevajo g radnje novih m atičnih knjižnic k a r v 17 občinah, nam ne preostane veliko časa za razm išljanje, tem več bomo m orali resno in uspešneje n a ­ d aljevati delo in priti do rezultatov, ki zahtevajo nove rešitve v raz­ m išljanjih, raziskovanju in oblikovanju knjižnic.