URN_NBN_SI_DOC-XUXVBRGC

ge v rste knjižnic. Po tem katalogu so povzemali sta n d a rd e za opre­ mo različni izvajalci vse do danes. Nekaj novosti v zadnjih desetih letih je glede knjižnične oprem e ponudila tudi organizacija OZD PRIMAT, ki pa seveda ni specializirana izvajalka knjižnične, m a r­ več predvsem arh ivske opreme. Vse dru g e akcije pa so bile bolj ali m anj delo posam eznikov in so bile bolj ali m anj n a m en jen e posa­ mičnim knjižnicam, dru ge na novo nastajajoče knjižnice pa so jih prevzemale. Šele leta 1975, ko je republiška m a tičn a služba p rip ravila v po­ sebni izdaji prevod publikacije m ednarod nih stand ardo v za javne knjižnice, k je r zavzemajo pom em bno mesto tud i sta n d a rd i za g ra d ­ njo knjižnic, smo dobili prvi obsežnejši in strokovno p rip rav ljen d o k u m e n t o tej tem atiki. Nekaj let zatem so bili na skupščini DBJ za jugoslovanske potrebe sprejeti še sta n d a rd i pod naslovom »Jugo­ slovanski sta n d a rd i za lju dske knjižnice« in kasneje tudi standardi za nek a te re dru ge tipe knjižnic. D ruštvo b ib liotekarjev Slovenije pre k svoje komisije za g ra d ­ njo knjižnic in republiška m atična služba sta vseskozi z interesom sodelovali in sprem ljali dejavnost n a tem področju, v e n d a r nista imeli ne p rv a ne d ru g a n ik a kršn ih kadrovskih oziroma m aterialn ih možnosti, da bi za to obsežno p roblem atiko storili kaj več. P r e d ­ vsem smo se poskušali seznanjati s tovrstno tujo literatu ro v čim širšem obsegu, zbirali smo prospekte raznih strokovnih centrov in izvajalcev v tujini in njihove izkušnje izrabljali in jih p renašali v prakso, sodelovali smo n a posvetovanjih IFLE oziroma n jene komi­ sije za g rad njo knjižnic. Posam ezniki v naši stroki, večinom a vodje knjižnic, ki so morali v tem času graditi, dograjevati ali a daptirati določene p rostore za nam em bn o st knjižnic, pa so si ogledovali n a j­ uspešnejše novogradje v inozemstvu, še v e č k ra t pa je bila g rad nja p repuščena posameznim a rh ite k to m in raznim družbenim sub jek ­ tom, ki pa so se u k v a rja li predvsem z arh ite k tu ro lupine, pogosto brez pravega program skega in funkcionalnega n a č rta knjižnice. V Sloveniji im am o tu di manjšo skupino strokovnjakov, ki po po­ treb i nudijo pomoč kot strokovni svetovalci pri gra d n ji in opremi knjižnic in pri p ro g ra m ira n ju knjižnične dejavnosti v novih pogojih. Republiška m atična služba se je v zadnjih letih zaradi tako ne­ zavidljivega položaja lotila nekaj akcij v tej sm eri v sodelovanju z a rh ite k to m a D arjo Polak in Igorjem Škuljem. Leta 1977 smo pri K u ltu rn i skupnosti Slovenije p rijavili strokovno nalogo »Osnove stan d ard ov za g rad njo splošnoizobraževalnih knjižnic III. skupine«. V tej nalogi je bila izdelana p rog ram sk a zasnova knjižnice III. s k u ­ pine z vsemi pripadajočim i prostori, s sta n d a rd i oprem e in s p rostor