URN_NBN_SI_DOC-XONZJLV0

in razvoj majhnega slovenskega naroda in da njegovi organizacijski, sistem ­ ski izrazi pomenijo temelj slovenskega kulturnega, znanstvenega in gospo­ darskega razvoja. Revija kot dolga leta edini in temeljni bibliotekarski strokovni časopis vse­ kakor ni odsevala celotne podobe razvoja našega bibliotekarstva, njegovih teoretičnih osnov, raziskovalne dejavnosti in prakse. Vendar pa že s površno zdravorazum sko analizo prispevkov lahko razberemo, kako je slovensko bibliotekarstvo iz m lade vede v nastajanju postopom a napredovalo v inter­ disciplinarno vedo, ki sicer kljub objavljanju tematskih strokovnih posveto­ vanj še vedno občuti pomanjkanje teoretičnih temeljev, analitično-empi- ričnega raziskovalnega pristopa, tematskega nadgrajevanja in celostnosti ter povezanosti med avtorji, tudi nä področju prakse. Zdaleč preskrom na za interdisciplinarno vedo je še bera s področja bibliotekarske in informacijske terminologije. Tudi dostopnost revije zunanjemu svetu seje širila postopno. Prvi članki so bili opremljeni z UDK vrstilci v 10. letniku in šele leta 1972 je angleščina nadomestila francoščino v prevedenih naslovih člankov. Povzetki člankov v angleščini so se dosledno uveljavili v 19. letniku leta 1975. Tujih avtorjev je bilo malo, a v 70. letih so postali vse bolj posredno navzoči - v kazalih literature in virov. In tako je revija, opremljena s strokovno- znanstvenimi instrum enti oziroma po bibliografskih standardih, že vrsto let vključena v nekatere zbirke bibliografskih podatkov, na primer v podatkovnih zbirkah LISA in Ulrich's International Serials Directory, pa tudi v m ednarodni sistem serijskih publikacij (ISSN). Več kot deset tisoč strani gradiva, pa čeprav objavljenega žal prevečkrat v četvernih številkah in v nakladah večinoma od 700 do 1400 izvodov zaradi gospodarskih nihanj in nemalokdaj tudi zaradi državnega uradniškega sub­ jektivizma, in pomembnejše vsebinske in družbene razsežnosti revije opra­ vičeno terjajo, da ji država tudi v bodoče posveča redno in stalno financiranje ter kakovostni boljši obstoj kot glasila ZBDS in predvsem kot osrednje strokovno-znanstvene revije za hibliotekarstvo, informacijske vede in bibli­ ografijo. Tem željam pridajam še naslednje: Sedanjemu in bodočim uredništvom želim, da bi z oblikovnega vidika ob živi pagini uspeli Knjižnico tudi barvno in slikovno obogatiti, z vsebinskega pa v njej ustvariti taka sorazmerja med teoretičnimi, kompasnimi in praktičnimi prispevki, ki bodo Slovencem po­ magala, da se vsestransko uveljavljamo kot enakopraven narod v druščini narodov informacijske dobe, da bomo znali uspešno izkoriščati našo šte­ vilčno majhnost in svetovna središča presenečati s "podeželjem".