URN_NBN_SI_DOC-XMUMQBYF

splošnega izobraževanju in k u lturnega dviga širokih slojev p r e ­ bivalstva.« Tudi načrt p rog ram a Zveze kom unistov Jugoslavije je v letu 1958 naglasil potrebo in pomen razvijainja k n jižn ičarsk e deju v - nosti: »Zveza kom unistov Jugoslav ije se bo v z tra jn o tru d ila za ra z v ija n je in ra z š irja n je om režja ustanov, ki so nam en jene k u l ­ tu rn e m u dvigu najširših množic kot so ja v n e knjižnice, k in em a­ tografi, domovi k u l t u r e . . . itd.« Republiški knjižnični zakon bo p ra v gotovo ugodno vplival na razvoj vseh tipov knjižnic, še posebno pa j e potreben l j u d ­ skim knjižnicam . Ce p rim e rja m o dan a šn je s ta n je lju d sk ih k n j i ž ­ nic z njihovim i p o trebam i in nalogami, kot jih danes p o jm u jem o p ri nas in v m odernem lju d s k e m k n jižn ičarstv u po svetu, ugoto­ vimo m a rs ik a te re p o m a n jk ljiv o s ti v u t r j e v a n j u o m r e ž j a l j u d s k i h k ji j d ž n i c. H k ra ti p a j e tudi res, da so lju d sk e k n jižnice v p rim e rja v i s .predvojnimi knjižnicam i dosegle velik n ap red ek . Slovenija j e na prvem mestu v državi glede na gostoto om režja lju d sk ih množic; potreb no ga j e le utrditi. O b koncu leta 1957 j e bilo v naši repu blik i 650 javmih lju dskih k njižnic s k n jižn o zalogo 892.825 zvezkov in z 1,880.959 izposojenimi k n již ­ nimi zvezki. Zavod za statistiko j e v letu 1957 tudi prvič popisal specialne lju d s k e k njižnice. S ku p no jih j e bilo 129 (99 s in d ik a l­ nih, 19 bolniških in 11 zapornih knjižnic) s 87.950 k n jižn im i zvezki. O b koncu leta 1957 smo torej imeli sk u p n o 759 lju d s k ih knjižnic z 980.775 zvezki. Šolarskih k n již n ic j e tedaj bilo sk upno z učiteljskim i 1(>54 (se pravi, da še n ad 200 šol nim a knjižnic!) in z n e k a j nad 1,000.000 k n jižn im i zvezki. K njižnice so slabo založene s k n j i ­ gami in se zato z a te k a jo «lijaki po šolsko čtivo v lju d sk e in š tu ­ d ijsk e knjižnice. T u di stro k o v n a ureditev j e v teh k n jižn icah cesto zastarela. V letu 1957 sano dobili nov tip knjižnice: Š tu d ijs k a knjižni v P ostojni se j e sprem en ila v knjižnico m ešanega tipa z lj u d ­ skim in znanstvenim oddelkom. V endar p re v la d u je pri nas m ne­ nje, da je b o lje obdržati ločene knjižnice štu d ijsk eg a in l j u d ­ skega tipa. L jud ske k njižnice so po osvoboditvi, in še posebno v zad­ njem času, doživele v nekem oziru p re h ite r razvoj, da bi bilo mogoče zadostiti vsem n jihovim potrebami. V n e k a te rih k ra jih zelo lepo s k rb ijo zu knjižnice, drugod pa z a n je tudi v o kviru svojih zmogljivosti zelo malo naredijo, pa naj gre za k adre, p ro ­ store, k n již n o zalogo itd. T ako p rid e često do čudnih (nasprotij! Knjižnica j e po svojem delu, po izposojenih zvezkih, po delu