URN_NBN_SI_DOC-XMUMQBYF

jen i zavodi. K njižnični odl»ori so se (udi spoprijeli s strokovnim i problem i in predvsem vplivali na izdelavo katalogov. Ugled knjižnic se je povečali. K njižnični odbori so m nogokrat z uspe­ hom posredovali pri višjih forum ih in družbenih organizacijah. Včasih pa so (knjižnični odbori prem alo močmi, tla bi lahko uspeli. O dprto ostane še vprašanje družbenega vodenja v tistih k n jižn i­ cah, ki tvorijo odsek prosvetnega dru štv a in zato nim ajo u p rav ­ nega odbora. N jihovo delo bi bilo gotovo uspešnejše, če bi imele svoj knjižnični odbor, ki bi ga imenoval ustanovitelj. Ako se še en k ra t ozremo na ta bežni pregled stan ja lju d sk ih knjižnic v Sloveniji, vidimo, d a ima organizacija lju d sk ih k n již ­ nic postavljene trd n e osnove in da ni v tem oziru nobenih ne­ jasnosti. K njižnic je dovolj, vendar je njihov knjižni fond še često prešibek, da bi -lahko učinkovito izvrševale svojo nalogo. N ačrtno se u trju je jo knjižnice na sedežih o k rajn ih in občinskih ljudskih odborov. N ajboljše med njim i im ajo pregled nad k n již ­ nicami v o k raju ali občini in jim nudijo z različnim i organiza­ cijskim i oblikam i (podružnice, potujoče knjižnice) ipotrebno po­ moč. Razvoj ljudskega k njižničarstva ovirajo še mnoge tehtne prepreke, kot ,so po m an jk an je zadostnih finančnih sredstev, p ri­ m ernih prostorov, čitalnic in strokovnega kadra. Že doseženi uspehi, izkušnje in hkrati ovire «a ugodili razvoj tega tako obširnega in h k ra ti za dvig k u ltu rn e in izobrazbene ravni naših delovnih 'ljudi tako važnega področja, nujno zahtevajo uzakoni­ tev glavnih načel in organizacijskih oblik v ljudskem k n již n i­ čarstvu. ’ Referait na posvetovanju ljudskih ’knjižničarjev decenvbm W58 v Ljulbljani