URN_NBN_SI_DOC-XDLHRMFM

1 . Uvod V zad n jem d esetletju in pol je v bibliotekarsk o raz v itih d rž a v a h prišlo d o p o n o v n e (ponek od pa d o začetne) p ro u č itv e knjižnično inform acijske etike in s tem d o izd elav e p rv ih ali re v id ira n ih ko d ek so v p ro fesio n aln e etike. Z d ru ž e n e d rža v e A m erike, Velika B ritanija in sk an d in a v sk e d rž a v e so v o ­ d iln e p ri ob rav n av i te tem atike, njihovo zanim anje pa je v g la v n e m že p reseg lo osn o v n a vp rašan ja, s k aterim i se pri n as šele sezn an jam o , in prešlo v fazo refleksije zavesti o knjižnično inform acijski etiki v vsak d an jem d elu . P rav ozaveščanje etičnih vp rašan j in v re d n o t knjižnično inform acijske p ro - fesije je tisti im p erativ , b rez katerega k o d e k s pro fesio n aln e etike v p rak si ne m o re resnično zaživeti. Leta 1991 sm o dobili p re d se tu d i pred log slo venskega knjižničarskega etičn e­ ga k o d ek sa (P redlog, 1991), ki pa žal ni bil nič več kot le p rev o d am erišk ih (in po nek aterih inform acijah tu d i južn oafriških) 'S m ernic p o k licnega v e d e n ­ ja knjižničarjev7 (glej Finks, 1991). N jegovo relativ n o o p ra v ič en o kritiko p o zn am o (Zore, 1992), zato se na tem m estu n e bi vračali v pretek lo st. Z m arcem 1995 je K om isija za etični k o d ek s p ri ZBDS v novi zased b i p o n o v n o zaživela. U pam o, d a bo njeno delo p rin eslo boljše rezu ltate, p re d v se m pa večji o d z iv stro k o v n e in širše javnosti, ki ji je nastajajoči p re d lo g nam enjen. 2. Filozofske o s n o v e etik e Etika n im a le en eg a strogo določenega p o m ena. V osnovi g re za n a u k o d o b re m in zlem . Če jo g led am o s sp lo šn eg a d ru žb en e g a z o rn e g a ko ta, ki vključuje d ru ž b e n o ideologijo in /a li religijo, jo lahko d e fin ira m o ko t zbirko sp lo šn ih vzorcev, kako naj živim o. Z vidika poklicne o ziro m a p ro fesio n aln e etike ( aplikativne etike ) p a jo lahko defin iram o kot niz p ra v il, ki u rav n av ajo m o raln o vedenje v sferi vseh o d n o so v , ki nastopajo v stroki. Etika je tako tesno p o v ezan a z m oralo, je p ra v z a p ra v njena teorija. O sn o v n i elem en ti etike so vrlina, v re d n o te in sv o b o d n a volja. Č lovekovo dejanje je lahko etično ali n e le v p rim e ru , d a je im el ob njem sv o bodno voljo (Jerm an, 1991). Izraza etika in m o rala lahko d o d oločene m ere ra z u m e m o ko t sin o n im a, saj so rim ski m isleci, k o t na p rim e r Cicero, grški k o n cep t e th ik e prevajali kot philosophia moralis (c.f. C ap u rro , 1985). Tako vsebina etik e k o t vsebina m o rale izhajata iz n a v a d , običajev in tradicije določene k u ltu re (ethe, m ores). S C icerom se filozofija p o g o sto deli n a philosophio rationalis ali logiko, philoso- phio naturalis ali fiziko in philosophio moralis ali etiko. V o k v iru etike, ki se k o t z n a n o st uveljavi z A ristotelom , p a im ata o b ra v n a ­ v an a izraza običajno različn e pom ene. Tako na p rim e r B ertrand R ussell etiko defin ira k o t sestoječo iz sp lo šn ih načel, ki pom agajo d e te rm in ira ti p rav ila vedenja, v en d ar p a d ejan sk a p rav ila vedenja (recim o 'N e krad i!') n e sodijo