URN_NBN_SI_DOC-XAGGYB88

V regiji so trije domovi za učence (Murska Sobota, Rakičan, Radenci), s knjižnicami, katerih fond znaša 15. 760 knjižnih enot. Pomembne so tudi krajevne knjižnice, katerih je v Pomurju 32, imajo pa za izposojo 66. 214 knjižnih enot. Ne smemo pa prezreti še knjig, in teh ni malo, ki jih imajo posamezniki oz. starši učencev. Beseda "brati" Če poiščemo besedo "brati" v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, bomo zvedeli, da ima ta glagol štiri osnovne pomene, in sicer naslednje: 1- razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besedo (npr. brati na glas, brati gladko); s podpom enom : dojemati vsebino besedila (npr. brati knjigo, časopis, pesmi, roman); 2- razum evati ustaljene, dogovorjene znake (npr. brati note, zemljevide, gradbeni načrt); 3- ugotoviti misli, čustva po zunanjih znamenjih (npr. brati z obraza, v očeh);s podpom enom : ugibati, napovedovati (npr. brati iz kart, iz zvezd, z dlani); 4. nabirati, trgati (npr. brati jagode). Odslej bomo besedo "branje" po smislu vzeli le kot besedo, ki se nanaša na interpretacijo ali razumevanje tega, kar zaznavamo v obliki besed ali drugih zapisanih znakov. Najpreprosteje rečeno je branje " sprejemanje pisane be­ sede ali spoznavanje avtorjevih misli". Ta definicija pa upošteva le del branja, kot ga razumemo, uporabljamo in potrebujemo pri delu. Branje je kom plek­ sna in dinamična operacija, ki se je v šoli le delno naučimo (prepoznavanje abecednih znakov, sprejemanje teh znakov). Tehniko branja pa je treba razvijati vse življenje (izbor, presoja, zapomnitev, razčlenitev, kritičnost ter razne zunanje okoliščine). Branje pa ni le sprejemanje pisanega besedila, am pak tudi kritična presoja le-tega in razčlenitev prebranega. Ljudje lahko berejo tako različno, kot živijo. Nekateri ljudje puščajo, da jih življenje preplavi, da srečanja in dogodki tečejo mimo njih, ne da bi se o njih spraševali. Nekateri ljudje komajda živijo: življenje je za njih film, ki ga gledajo brez zanimanja. Drugi pa se potopijo v tok življenja in se sprašujejo 0 tem, kaj vidijo in kaj se dogaja. Življenje poskušajo razumeti, razčleniti in °ceniti. Tudi bralci književnosti imajo podobne možnosti. Berejo lahko ne­ dejavno in vidijo samo površino, medtem ko dopuščajo, da besede tečejo mimo njih. Lahko pa si tudi postavljajo vprašanja, razlagajo, povezujejo in