URN_NBN_SI_DOC-XAGGYB88

Pri primerjavi prvega in četrtega letnika pa opažam o vedno večje razlike m ed spoloma. Tako se nam odpre povsem nov pogled na vprašanje ženskega čuta manjvrednosti: svoje korenine ima vsaj delno v preteklosti. Le tako si moremo razložiti kar protisloven pojav, da ravno sodobna ženska mladina razodeva večji odpor proti svojemu spolu kot prejšnji rod. Bolj kot zavestno poudarjajo enakopravnost in zahtevo po njej, bolj čutijo kako jih teži breme preteklosti, predsodkov, navad in življenjskih pogojev, ki jim onemogočajo popolno enakopravnost z moškimi ali vsaj nemoteno zavest o enakopravno­ sti. Končni odgovor na moje osnovno vprašanje: ali srednja šola sploh še kaj vpliva na izoblikovanje bralnih navad, ali pa se le-te že dokončno izobliku­ jejo v osnovni šoli, je odločen ne! Bralne navade s e , po rezultatih, ki sem jih dobila v tej nalogi, izoblikujejo že v prim arni socializaciji in v osnovni šoli. Največji vpliv na kulturno razgledanost m ladine imajo starši in sam njihov odnos do kulture. Prav na koncu se mi porajajo številna vprašanja, m ed drugim posebej dve: Ali bomo srednješolci storili kaj za naš duhovni razvoj in boljšo kulturno razgledanost? Ali bom o hoteli živeti tudi za kulturo in znati ohraniti našo kulturno dediščino? Literatura: Grosman, Meta: Bralec in književnost; Ljubljana: Državna založba Slo­ venije 1989 Adler M ortimer Jerome: Kako beremo knjigo; Ljubljana: Univerzum 1977 Rupel, Dimitrij: Branje, Maribor, Obzorja 1973 Trstenjak, Anton: Ko bi še enkrat živel (ali psihologija življenjske m odros­ ti); Celje: Mohorjeva družba 1994 Žlebnik, Leon:Psihologija otroka in m ladostnika III. del: Adolescenca - m ladost; Ljubljana: Državna založba Slovenije 1969