URN_NBN_SI_DOC-XAEERYFB

j ega usmerjenega izobraževanja: če je le-ta »profesionalec«, se pravi diplomant višješolskega študija knjižničarstva, doslej ni mogel imeti istega statusa kot pedagogi na šoli; odpirajoča se visoka stopnja študija bibliotekarstva pa knjižničarju na srednji šoli omogoča, da profesio­ nalno dogradi svojo izobrazbo do ravni, ki mu omogoča uveljavitev enakovrednega statusa z drugimi pedagoškimi delavci; - deficitarnost sedanjega perm anentnega izobraževanja šolskih knjižničarjev; celo strokovni domet Katedre za knjižničarstvo na Peda­ goški akademiji v Ljubljani ni pokrival celotnega republiškega p ro ­ stora; - deficitarnost na področju izobraževanja knjižničnih delavcev za potrebe vzgojnovarstvenih organizacij za predšolske otroke, čeprav normativi za delo teh ustanov nam enjajo pomenljivo mesto ustrez­ nemu knjižnemu gradivu z literarnimi vsebinami tako v igralnicah posameznih starostnih skupin otrok kot v knjižnici za vzgojiteljski kader; v pereči luči se ta problem kaže prav sedaj, ko je profil »vzgo­ jitelj predšolskih otrok« dosegel izobraževanje na višji stopnji; - neustrezno tretiranje strokovnega statusa šolskega knjižničarja in šolske knjižnice kot knjižničnoinformacijskega centra šole; - potreba po sistemsko rešeni ustrezni strokovni službi za šolske knjižnice v okvirih Zavoda SRS za šolstvo in njegovih področnih e n o ­ tah; s to problematiko povezana: 1. reorganizacija dosedanjega modela republiške (so)matične službe za šolske knjižnice, in 2. problematika konstituiranja vzorčnih (hospitacijskih) šolskih knjižnic in njihova strokovna verifikacija; - deficitarnost izvirne slovenske priročniške strokovne literature kot pripomočka šolskim knjižničarjem pri njihovem delu; - deficitarnost standardiziranih A V gradiv (software) za potrebe izobraževanja šolskih knjižničarjev, pa tudi za knjižničarjevo bibliope- dagoško delo z uporabniki v šolski knjižnici na osnovni šoli in v šolski knjižnici na stopnji srednjega usm erjenega izobraževanja; - bele lise, kar zadeva ustanavljanje, predvsem pa smotrno delo­ vanje aktivov šolskih knjižničarjev na posameznih območjih (regijah). Prav aktivi šolskih knjižničarjev so namreč bazični nosilci izobraže­ vanja, hkrati pa pomenljivi pričevalci o stopnji profesionalizacije tega sektorja knjižničarske stroke.