URN_NBN_SI_DOC-XAEERYFB

delo v obeh modelih šolske knjižnice. Pri tem je posebna pozornost nam enjena spoznavanju celotnega spektra del in nalog šolskega knjiž­ ničarja, spoznavanju ustreznega vizualnega, avdiovizualnega in avdi- tivnega gradiva ter oblikam in metodam dela pri sodobni knjižničnoin- formacijski dejavnosti v šolski knjižnici. Vzporedno s študijskim pro­ cesom razširja in poglablja strokovna znanja tudi takoimenovana delovna praksa. Poudariti kaže, da so bili pri sestavljanju študijskega programa za področje šolskih knjižnic v največji meri upoštevani predlogi relevant­ nih slovenskih knjižničarskih strokovnjakov (Berčič, Kamenik, Pinta­ rič, Šircelj idr.). Tako učni načrt med svoje vsebinske segmente nagla- šeno vključuje kategoriji, kot sta sociologija in psihologija posebnega uporabnika (ciljne publike), podrobnejšo obravnavo ustreznega knjiž­ nega in neknjižnega gradiva, specifične didaktično-metodične pristope pri posredovanju informacij v zapisih vseh vrst ter smernice za sodelo­ vanje in koordinirano usklajevanje dela med mrežami šolskih knjižnic (OŠ, SUI) in SIK v smislu koncepta enovitega knjižničnoinformacijs- kega sistema v SR Sloveniji. Pri tem se predmet Š o l s k e k n j i ž n i c e sinhrono vpenja med »strožje« bibliotekarske predm ete, katerih znanja potrebuje šolski knjižničar pri svojem internem strokovnem delu v zvezi z obdelavo gradiva; hkrati pa smernice učnega načrta opozarjajo na neogibno in nenehno povezovanje specialnih bibliotekarskih strokovnih znanj na eni strani s sklopom takoimenovanih »skupnih« (pedagoško-psihološ- kih) predmetov, med njimi predvsem s sociologijo, teorijo vzgoje, didaktiko, osnovami pedagoške metodologije in statistike ter izobraže­ valno tehnologijo, na drugi strani pa učni načrt za predmet Š o l s k e k n j i ž n i c e opozarja predvsem na korelacijo z metodikami (special­ nimi didaktikami), ki jih študent posluša pri drugi vpisani predmetni skupini jezikovno-družboslovne usmeritve, s katero študent povezuje stroko bibliotekarstvo. 2. Permanentno izobraževanje je kategorija izobraževanja šolskih knjižničarjev-praktikov; po svojem izhodiščnem konceptu išče ta kate­ gorija izobraževanja za obravnavo predvsem najaktualnejše teoretske novosti iz bibliotekarske stroke, s posebnim poudarkom na sektorju šolskega knjižničarstva; teme, ki so predm et obravnav, pa segajo tudi na področje mejnih ved. Ta kategorija izobraževanja šolskih knjižni­ čarjev, ki jo je po letu 1980 Katedra za knjižničarstvo na Pedagoški akademiji v Ljubljani vzdrževala dovolj kontinuirano, čaka na