URN_NBN_SI_DOC-XAEERYFB

Konkretne m ožnosti izobraževanja pa se v sedanjem razgibanem trenutku reforme izobraževalnega sistema in procesa kažejo v precej bolj zapleteni podobi, ne nazadnje odražajoč tudi deficitarnosti v s t o p n j i p r o f e s i o n a l i z a c i j e tovrstne knjižničnoinformacijske dejavnosti; to pa je po svoje razumljivo, saj je v današnjem času, ko je potreba po koordinaciji strok na takem področju, kot je vzgojnoizo- braževalni proces, laže vedam, ki so notranje že dograjene in področno determinirane, kot pa je to primer pri bibliotekarstvu, ki je stroka z izrazito mejnimi področji, torej sama po sebi i n t e r d i s c i p l i n a r n a . I. Kadrovska šola s kategorijami rednega, izrednega in perm a nentnega izobraževanja. Katedra za knjižničarstvo na Pedagoški akademiji v Ljubljani v študijskem letu 1987/1988 zaključuje (z II. letnikom) dosedanji dve­ letni višješolski študij; istočasno (s I. in III. letnikom) pa knjižničarska stroka uvaja na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani štiriletni (tudi) dvopredm etno zasnovani visokošolski program Biblio- tekarstvo. Ta program s kategorijama: 1. redni študij in študij ob delu (izredni študij) v načelu oblikuj najširši profil bibliotekarja, hkrati pa usmerja v »specializacijo« za posamezne vrste knjižnic, med njimi tudi š o l s k e , z izbirnimi pred­ meti v okviru problemskega bloka »sodobna organiziranost bibliote- karstva«. Predm et »Sodobna organiziranost bibliotekarstva« omogoča nam ­ reč po svojih vzgojnoizobraževalnih smotrih najširše spoznavanje stro­ kovnih vprašanj s področja organiziranja in delovanja posameznih vrst knjižnic, usposablja za obravnavanje in razreševanje teoretičnih in metodoloških vprašanj pri organiziranju in delovanju vseh vrst knjiž­ nic, strokovnih služb in delovnih postopkov v knjižnicah, knjižničnih mrež in knjižničnoinformacijskih sistemov. V koordinate teh najširše koncipiranih strokovnih znanj pa se kot izbirni predmeti, torej s po­ drobneje razgrajeno specifično problematiko, vpenjajo tale področja: a) splošnoizobraževalne knjižnice, b) šolske knjižnice, c) visokošolske in specialne knjižnice, č) računalništvo v knjižnicah. Obvezna sta dva izbirna predm eta (pri A programu) in študent ima možnost, da ju izbere po lastni strokovni afiniteti. Izbirni predmet Š o l s k e k n j i ž n i c e želi diplomanta usposobiti za vodenje šolske knjižnice na osnovni in srednji šoli, enakovredno pa obravnava tudi strokovno bibliotekarsko in specialno bibliopedagoško