URN_NBN_SI_DOC-X5RDG7D0

Izvleček Raziskava zgodovine slovenskih šol na juž- nem pobočju Gorjancev je od mene zahtevala veliko dela, saj je bilo od pisnih virov na raz- polago malo dokumentov. Na voljo mi je bila le novejša kronika šole Suhor, kratko pisno poročilo o šoli na Suhorju, Selih in Lokvici sem našla v Slovenskem šolskem muzeju, vse druge podatke pa sem morala izbrskati iz raz- ličnih zapisnikov šolskega odbora in učitelj- skih konferenc ter okrožnic in drugih uradnih dopisov. Marsikdaj so mi bili na voljo tudi morda nezanesljivi ustni viri. Če je obseg pre- stopil mejo določenega, je zato, ker nisem obravnavala le eno, ampak štiri šole. Abstract My research into the history of Slovenian schools on the southern slopes of the Gorjan- ci hills required hard work on my part as just a few written sources were available. The on- ly documents were a more recent chronicle of the Suhor school and a short report about schools at Suhor, Sela and Lokvica which I found at the Slovenian School Museum, whereas I had to dig deep for all other data in the records of the school committee and teach- ers’ conferences, in circular letters and other official correspondence. Often, oral sources were available but they may be unreliable. The scope of the article probably exceeded the prescribed format; this is because I dealt with four schools and not just one. Slovenske šole na južnem obronku Gorjancev 85 Ivanka Mestnik * 1 Slovenske šole na južnem obronku Gorjancev Slovenian schools on the southern edge of the Gorjanci hills Južni del Gorjancev, svet, ki se pri Vahti spusti proti Jugorju in naprej v Belo krajino, so med 15. in 17. stol. naselili ubežniki pred turško oblastjo, ki so se zatekli pod Avstro - Ogrsko. To so bili uskoki, ki so v zameno za vojaško službo dobili posebne privilegije in lahko ohranili tudi versko avtonomijo. Na slovensko ozemlje so se naseljevali najprej posamezno, od 30. let 16. stol. pa v strnjenih skupinah na opustelih območjih, največ v kranjskem Žumberku v Beli krajini, kjer so za svoja bivališča skrčili gozdove. Po razpadu Avstro - Ogrske je pretežni del Žumberaka spadal pod Hrvatsko. Meja je tekla skoraj tako kot danes, le vas Draga so na prošnjo vaščanov po 2. svetovni vojni upravno priključili Sloveniji, zato sem v raziskavo uvrstila tudi to šolo. Svet, ki je predmet moje obravnave, je zelo lep, takrat, ko je tu nastala prva osnovna šola, pa je bil tudi zelo reven. * predmetna učiteljica slovenskega jezika v pokoju, pisateljica, Novo mesto. UDK 373.3(497.4 Gorjanci)(091) 1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: 6. 1. 2005