URN_NBN_SI_DOC-WZQITHBM

Č em u to lik šen p o u d are k k n jižn ičarjev em u p o sred n išk em u delu m ed m lad in o in knjigam i? Vsi vem o, d a d o b ra m lad in sk a k n jig a u sp o sa b lja b ralc a v doživlja­ n ju in čustvovanju, ga u m sk o in m o raln o grad i in sledn jič tu d i poučuje. Če upoštevam o n a šte ta dejstv a, ne m orem o drugače, k o t d a se zavem o odgovornosti, ki jo prevzam em o n ase k n již n ič arji k o t p o sred n ik i m ed m ladim i b ralci in lite ra tu ro , ki jim je n am en jen a. D ejstvo n am reč, da o tro k nekako do p u b e rte te še ni zm ožen sam o sto jn o raz so jati in k ritično v red n o titi lite ra rn ih del, k er sta njegov lite ra rn i okus in njegovo lite­ ra rn o obzorje še v razvoju, to dejstv o d aje pedagoškem u p o slanstv u k n jižn ičarja, ki se u k v a rja z m ladino, poseb ne dim enzije in posebno težo. T oda p ri tem , ko prib ijem o , da je ped ag oška naloga osveščenega knjižn ičarja-p o sred n ik a m ed m ladim b ralcem in k n jižev no stjo težka, m o ram o b rž p rista v iti, da je njegova naloga n ep rim ern o bolj hvaležna od naloge pedagoga v šoli. L ite ra rn a vzgoja v šoli im a za m lad in o zo prn prizv ok obveznosti, lju d sk a kn jižn ica p a o h ra n ja za o tro k a ves č a r izven šo lsko sti in p ro sto vo ljn o sti. P rav ti dve m ikavni la stn o sti lju d sk e knjižnice s ta tem elj, n a k aterem dom iselni k n jižn ičar lah ko z u sp eh om vzpostavi in grad i p re p o tre b n i pedagoški stik z m lad im bralcem . K ako p a n aj se k n jižn ičar lo ti tega dela? V P io n irsk i knjižnici izh ajam o p ri vseh oblikah dela z b ralc i iz d e stva, da je m ladi b ralec v razp o n u svojega duševnega razvo ja od o tro ­ štv a do pozne p u b e rte te zm ožen doživeti knjigo v vseh n je n ih razsežno­ stih le te d aj, če ji je čustveno, um sko , m o raln o in izkustveno dorasel. Z ato si p o stav ljam o za izhodišče p ri delu vodilo av strijsk e g a stro k o v ­ n ja k a za m lad insko k n jižev n ost dr. R ich a rd a B am b erg erja. To vodilo p rav i, da m o ram o d ati pravo knjigo ob pra vem času v ro ke p ravem u bralcu . Ta n a videz p re p ro sti stav ek zm orem o izv ajati v p ra k si šele te d aj, k a d a r d o b ro poznam o knjige, k i jih tisk ajo za m ladino, pa tu d i bralce, njihove želje in p o treb e. P ri sp o znav anju m ladoletnikovih želja in p o tre b se v grobem lahko op iram o n a dejstvo, da d aje o tro k n a raz­ ličnih sta ro s tn ih sto p n ja h p re d n o st različni te m atik i in različnim lite­ ra rn im zvrstem . To se pravi, d a p reh o d i o tro k v svojem duševnem raz­ voju različne sto p nje, k a te rih bistv en e značilnosti p o g o ju jejo tu d i n je ­ gov lite ra rn i ok u s v p osam eznih sta ro stn ih dobah. Z nanstveniki te dobe sicer različno p o im enu jejo , strin ja jo p a se glede n jih o v ih b istv en ih p si­ h oloških značiln o sti in glede literarn eg a okusa, ki ga te psihološke zna­ čiln osti po go ju jejo . K atere so te razvojne dobe in kak o v n jih odseva b ralčev lite ra rn i okus? »Dobo slikanic« (d as B ild erb u chalter, das S tru w e lp eteralter ipd.), ki sega nek ak o do 4. o ziro m a 5. otro ko v ega leta, sm em o ob tej p rilik i