URN_NBN_SI_DOC-WXYZC0OI

34 ZAPOSLOVANJE IN USPEH torek, 3. maja 2011 Vsak peti mladi Evropejec je brez službe Marsikdaj se izkaže, da lahko delodajalcem ponudijo inovativne zami- sli in energijo ravno mladi s svojim pogledom na svet Podatek o petinski brezposelnimi med mladimi v Evropi kaže, da ostaja neizkoriščenih veliko nadarjenih po- sameznikov in njihovih zmožnosti, kar lahko v prihodnjih letih ogrozi konku-renčnost Evropskeu-nije.Evrop- ska komisija je zato v petek v okviru- prizadevanj za rešitev te težave spre- jela inovativni u-krep You-th@Work, s katerim želi prispevati k u-stvarjanju- visokokakovostnih in trajnostnih de- lovnih mest za mlade Evropejce. U-krep You-th@Work bo povezal mlade ter mala in srednje velika pod- jetja. Cilj je spodbu-diti delodajalce v teh podjetjih, da bi zaposlovali več mla- dih, pa dru-gi strani pa je mogoče delo v malih podjetjih mladim predstaviti kot odskočno desko za tiste, ki bi radi postali podjetniki. Bistvenega pomena zau-spehu-krepabodo tu-di mreža EU-- RESin nacionalni zavodi za zaposlova- nje, ki imajo vlogo posrednikov med delodajalci in mladimi ter obojim za- gotavljajo informacije in svetovanje, menijo v evropski komisiji. Gospodarska kriza je najbolj priza- dela mlade, saj pogosto nimajo dovolj izku-šenj, spretnosti in znanja, da bi bili konku-renčni na skromnem trgu- delovne sile. Vendar se marsikdaj izka- že, da lahko delodajalcem ponu-dijo inovativne zamisli in energijo ravno mladi s svojim pogledom na svet. Zu-krepomYou-th@Work bo zažive- lo dejavno sodelovanje med delodajal- ci iz malih in srednje velikih podjetij, mladimi in zavodi za zaposlovanje. U-smerjeno bo v spodbujanje zaposlo- vanja več mladih iskalcev zaposlitve v majhnih in srednje velikih podjet- jih, potekalo pa bo v obliki srečanj na temo mrežnega povezovanja, mentor- stva in zaposlovanja na zaposlitvenih sejmih po vsej EU-. Iz zamisli in zagna- nosti mladih se lahko porodi tu-di želja po u-stanovitvi lastnega podjetja. Ker pa mladi pogosto niso dovolj u-sposob- ljeni in nimajo dovolj znanja za njeno u-resničitev, je v okviru-u-krepaYou-th@ Work predvideno tu-di zagotavljanje informacij in podpore za potencialne mlade podjetnike. Predstavljene dejavnostiu-krepaYo- u-th@Work bodo po mnenju- evropske komisije prispevale k okrevanju- Evro- pe po gospodarski krizi in doseganju- ambicioznega cilja iz strategije Evropa 2020, ki določa, da mora do leta 2020 imeti zaposlitev 75 odstotkov moš- kih in žensk v starosti od 20 do 64 let. Omogočile pa bodo tudi, da EU kar naj- bolje izkoristi eno svojih največjih bo- gastev - mlade. Ukrep Youth@Work se začeli izvajati minuli petek na evropskem zaposlitvenem sejmu za mlade v Bu- dimpešti. Konferenco organizira mad- žarski zavod za zaposlovanje v okviru predsedovanja Madžarske EU, saj se je država za- vezala, da bo uvrstila problematiko brezposelnosti mladih med prednost- ne naloge EU. Ukrep podpira pobudo EU "Mladi v akciji", katere cilj je izboljšati izobra- ževalne sisteme v Evropi in podpirati vstop mladih na trg dela. "Mladi v akci- ji" je ena od glavnih pobud v okviru strategije Evropa 2020 za rast v prihod- njem desetletju, katere cilj je pomagati EU, da postane "pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo", (gr) Darovi narave Spoznajte dobrote, kijih ne premore niti hotel najvišje kategorije Iz vsebine: - Opisi več kot 100 spomladanskih, poletnih in jesenskih gob - Nabiranje 100 zdravilnih rastlin od pomladi do jeseni - Enostavni zdravilni recepti - Oprema za nabiralce in priprave za potepanje "Svojo srečo z zdravjem m o r a mo najprej pripisati lastni dejavnosti in premišljenim odločitvam. Najbolj zdravo je živeti v stalnem stiku z naravo ter tako doseči zdrav duh v krepkem telesu." A n t on Poler, avtor knjižice, Naročniki časnika Večer ali revije Naš dom lahko naročite knjižico Darovi narave s 50% popustom (2,45 €) ob delovnih dneh po telefonu 02 23 53 326, 02 23 53 322, 02 23 53 320 in 02 23 53 324 ali po e-pošti narocnina@vecer.com. Obseg: 196 strani, format 145 x 200 mm Med podjetnike? (Marko Vanovšek) Slovenec dela 31,5 leta Na enega upokojenca v pokojninsko blagajno vplačuje le še 1,6 delovno aktivnega prebivalca Prvi maj, praznik dela, je letos v Slove- niji dočakalo slabih 822 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Viša se namreč tako število brezposelnih kot u-po- kojencev. Po podatkih statističnega u-rada je bila febru-arja brezposelnost 12,3-odstotna, na enega u-pokojenca pa v pokojninsko blagajno vplačuje le še 1,6 delovno aktivnega prebivalca. Statističniu-radje febru-arja zabele- žil 115.608 brezposelnih lju-di, številka pa je bila za slabih 16 odstotkov višja kot leto pred tem. Med delovno aktiv- nimi je več kot desetina samozaposle- nih, in sicer slabih 94.000. Zaposlenih je manj kot 730.000 lju-di, njihovo števi- lo pa se je v primerjavi z lanskim febru-- arjem še znižalo - za 2,9 odstotka. In čeprav se je povprečna neto plača v 10 letih kar podvojila, saj se je z dobrih 500 evrov dvignila na sedanjih 970 evrov, pa to še ne pomeni, da si pre- bivalci lahko tu-di več privoščijo, saj so sočasno z rastjo plač rasle tu-di cene do- brin, nekatere celo hitreje kot plače. Stopnja tveganja revščine je bila leta 2009 po podatkih državnega u-rada za statistiko 12-odstotna, od tega skoraj petodstotna med delovno aktivnimi. Leta 2000 je bilo 467.000 u-pokojen- cev, razmerje med delovno aktivnimi prebivalci in u-pokojenci pa je znašalo 1,8. V desetih letih se je število u-poko- jencev zvišalo na 553.000. Po podatkih iz leta 2006 se Slovenci u-pokoju-jejo prej, kot znaša povprečje v Evropski u-niji. Če je povprečje v EU- 33,3 leta, pa Slovenec dela 31,5 leta. So pa Slovenci bolj aktivni glede tedenskega števila opravljenih delov- nihu-r.Povprečje v 27 državah člani- cah znaša 37,5u-re,v Sloveniji pa nekaj čez 39u-r.Več kot 40u-rv povprečnem tednu- opravijo le v sedmih državah EU-. Imamo pa v Sloveniji kar 13 dela prostih dni zaradi praznikov, več, 15, jih imajo le na Slovaškem in v Avstriji. Manj, le devet, pa jih imajo Irci in Nizo- zemci. Kot zanimivost velja pou-dariti, da Nizozemci in Britanci prvega maja ne slavijo kot praznik. Sicer imajo drža- ve Evropskeu-nijele tri sku-pne prazni- ke in torej dela proste dneve - božič, novo leto in velikonočno nedeljo. Praznik dela je mednarodni praznik, praznuje pa ga večina držav sveta. Pos- večen je spominu- na dogodke v Chica- gu- leta 1886, imenovane Haymarketski izgred, ko so delavci zahtevali osemu-r- ni delavnik, vendar je policija demon- stracije zatrla, u-mrlo je tu-di več lju-di. Na Slovenskem so med prvimi 1. maj začeli praznovati v zasavskih ru-dar- skih revirjih, in sicer že leta 1890. (sta)