URN_NBN_SI_DOC-WWP0X1O8

2. svetovne vojne. P rv i je Predlog za izgradnjo ljudskih knjižnic in Zapisnik o posvetu, ki ga je sklical Odsek za prosveto na Oddelku za um etnost in ljudsko prosveto dne 28. oktobra 1944, kjer so raz­ prav ljali o organizaciji javnih ljudskih knjižnic v povojnem obdobju V m inistrstvu za prosveto, k jer je deloval takoj po vojni, je že leta 1945 p rip rav il uredbo o ljudskih knjižnicah, ki pa je ostala žal v p redalu kot m rtva črka na papirju. V našo škodo je bila nam reč tak ra t postavljena teza, da knjižničarstva ni potrebno voditi adm i­ nistrativno ali tem u podobno in da bodo knjižnice vendar same spontano rastle in se ra z v ija le . . . G erlančeva ideja o ljudski knjiž­ nici kot strokovno vodeni inštituciji se je zaradi tak ih napačnih predvidevanj začela uresničevati šele 20 let kasneje. Tovariša G erlanca najdem o tu d i kot enega prv ih knjižničarskih raziskovalcev slovenskega javnega knjižničarstva. L eta 1955 je DBS izdalo v posebni publikaciji prvo in do zdaj edino kom pletnejšo študijo o slovenskih ljudskih knjižnicah, ki jo je p riprav il Bogo Gerlanc. Njegovo delo za slovensko knjižničarstvo v prv ih začetkih pom eni za nas, ki želimo n ad aljevati to delo, nadaljnjo usm eritev in visoko cenimo njegov prispevek k razvoju slovenskega javnega knjižničarstva. Za to njegovo delo smo ga slovenski knjižničarji leta 1974 počastili s podelitvijo Čopove diplome, priznanja za posebne zasluge v naši stroki. Tov. G erlanc se tudi kasneje ni nikoli ločil od knjige. U kvarjal se je s preučevanjem slovenskega založništva, tiska, knjigotrštva in z obsežnim publicističnim in bibliografskim delom. Slovenski knjiž­ ničarji to njegovo delo dobro poznamo, saj mimo njegovih bibliogra­ fij kot bibliografskih pom agal ne m ore nobena knjižnica. Z njim kot bibliografom se še vedno srečujem o. 120 K n již n ic a ^6(1982)1-2