URN_NBN_SI_DOC-WVC35BBG

cionalna knjižnica v Firencah dobila pravico do dolžnostnega izvoda in se jela tako sprem injati v velikanski bibliografski arhiv. Leta 1886 je itali­ janska vlada tako konservatorsko na­ logo dodelila tudi Nacionalni knjiž­ nici v Rimu. Poskrbela pa je nadalje še za to, da so bili publicirani kata­ logi kodeksov, inkunabul itd. Da bi svoje knjižnice čim bolj zaščitila, je leta 1921 zanje predpisala enotno ka­ talogizacijo. Veliko je bilo v Italiji storjenega za knjižnice predvsem po drugi svetovni vojni. Leta 1958 so v Italiji vpeljali mednarodni form at ka- talognega listka. Naj končno omenim še nekaj po­ datkov iz razpravice Giovannija Cec- chinija Javne knjižnice krajevnih upravnih enot. V Italiji je okrog 300 javnih knjiž­ nic krajevnih upravnih enot (enti locali). Tu gre predvsem za občinske in okrajne knjižnice. Čeprav so vse te knjižnice pravno enake, so po svo­ jem položaju vendarle močno razli­ kujejo. Drži popolnoma že preizku­ šena ugotovitev, da sedež narekuje knjižnici strukturo in način delova­ nja. Večina navedenih knjižnic se je po letu 1950 močno prerodila. Danes so skoraj vse n a tekočem. Nekatere so dobile nove sedeže. Njihova naloga je predvsem v tem, da knjigo pribli­ žajo preprostemu človeku. Zato pa si snujejo knjižničarske mreže. Ta si­ stem dela je do zdaj najlepše izpe­ ljala Centralna občinska knjižnica v Milanu. V mestu ima 35 podružnic raznih tipov. Okoli večjih občinskih knjižnic so nastale take knjižničarske mreže tudi v Bologni, Genovi, Gorici in še v nekaterih drugih mestih. Cen­ tralne javne knjižnice (dejansko m a­ tične knjižnice) ravnajo pri snovanju novih knjižnic takole: Najprej sklene občina, da bo ustanovila novo knjiž­ nico. Priskrbi prim erne prostore in prevzame nase osnovne stroške (oseb­ je, razsvetljava, ogrevanje itd.). Drža­ va pa prispeva po drugi strani še skromna mesečna sredstva za kritje splošnih stroškov. Sploh pa skrbi za ustanavljanje centralne knjižnice s knjižničarsko mrežo. Tako knjižnico tudi opremi in jo zalaga s knjigami. Javna knjižnica je torej tista, kjer lahko vsak preprost človek dobi ustrezno knjigo. K njenem u vzdrže­ vanju daje svoj delež občina ali okraj (provinca) in po drugi strani še repu­ bliški državni organi. Jubilejna številka »Accademie e Biblioteche d’Italia« obravnava seve­ da še druga vprašanja. Naj našteje­ mo samo naslove važnejših razprav: K onserviranje in restavriranje (F ran­ cesco Barberi), Razvoj in delovanje Inštitu ta za patologijo knjige (Eme- renziana Vaccaro), Meddržavna za­ m enjava (Bianca M aria G alanti), Indeksi in katalogi italijanskih knjiž­ nic (Anna S aitta Revignas), Nacio­ nalne edicije (Giovanni Coiro),Knjiž­ ne razstave (Anna M aria Giorgetti Vichi) in Ena od realizacij Nacional­ nega centra za enotni katalog (G ina Risoldi — Diego Maltese). Značilno za jubilejno številko (si­ cer velja to tudi za vse druge šte­ vilke) je, da se niti z besedo ne do­ tika problemov kulture narodnostnih m anjšin v Italiji. SrečkQ v m a r 148