URN_NBN_SI_DOC-WMOLVMEG

Jasno je, da dobro zasnovan in uporaben inform acijsko-doku- m entacijski sistem n e samo omogoča znanstveno raziskovanje, tem ­ več lahko tudi odkriva pom anjkljivosti v njegovem dosedanjem raz­ voju, onemogoča podvajanje, omogoča prim erjan je dobljenih rezul­ tatov raziskovanja te r spodbuja m edsebojne stike m ed raziskovalci in s tem tudi večje sodelovanje m ed njim i. Seveda pa je vse navedeno omejeno s položajem znanosti v družbi te r z razm eram i znotraj sam e znanosti. Navedimo p rim er: Za vsako stroko je nabava knjig in revial- nega gradiva kot osnove za kakršnokoli resno delo — izredno po­ m em bna. Kaikšna pa je podoba v resnici: zapiranje v ozke strokovne meje, sub jektivn a »samozadostnost« in seveda »objektivne« ovire. U stv arjanje vrlin iz posledic »varčevalnih ukrepov« in trd itv e tipa »intenzivnejša uporaba« dom ačih virov nujno preprečujejo, da bi inform acijsko-dokum entacijski sistem postal res uporaben in učin­ kovit. Jasno je tudi, da ni znanosti brez družbenih okoliščin, v katerih nastaja. V endar je šele znanost tista (družbena znanost), ki takšna dejstva ugotavlja. V tem je m orda paradoksalna situacija, v kateri se razvija neka znanstvena disciplina. V odnosu do družbenega razvoja in znanosti kot celote. V takšnem odnosu so se danes znašle tudi inform atika, bibliotekarstvo in družbene vede. Namreč, znanost o inform acijah — inform atika — vse bolj p ostaja podlaga družbe­ nega inform acijskega sistem a, s pomočjo katerega »zapisujemo, shranjujem o, obdelujem o, iščemo, izkazujem o in prenašam o infor­ m acije (Rolston, 1976). Jedro problem a, ki ga odpiramo, je v n a­ slednjem : Kako v vsakdanjem delu, v praksi družboslovne knjižnice zagotoviti ploden m edsebojni vpliv m ed bibliotekarstvom in infor­ m atiko? U gotavljam o nam reč, da je ta odnos vse prevečkrat eno­ stranski, neučinkovit in celo neproduktiven (izključujoč). Z inform atiko razum em o ». . . znanstveno disciplino, ki razisku­ je ustroj in značilnosti (ne pa specifične vsebine) znanstvenih infor­ macij k a k o r tudi p rav ila znanstveno-inform acijskega dela, njegovo teorijo, zgodovino, m etodologijo in organizacijo« (Mihajlov, G ilja- revskij, 1975). D ejstvo pa je, da družboslovje zahteva od inform a­ tike drugačno delo in uporabnost kot pa tehnične ali naravoslovne vede. Predvsem je družboslovne lite ratu re veliko več in je njen značaj drugačen. 2 e klasične štud ije iz sociologije znanosti so po­ kazale, da je v družboslovju kom unikacija drugačna k o t v drugih vedah (Merton, 1973), k a r izhaja iz različne narave inform acij, ki jih družboslovje posreduje. Če teg a n e upoštevam o, n astaja k ra te k stik v kom unikaciji, k preseganju katerega lahko največ prispeva prav inform atika, in sicer