URN_NBN_SI_DOC-WKZNRMMZ

Izh o d išče je interes, saj iz n je g a izhaja pozitiven o d n o s. K njižničarji še ve d n o d o sti g o v o rim o o ra č u n a ln ik ih , o b re z h ib n ih katalogih, o iskan ju inform acij, k ar je se v e d a ed in a m ožna in p rav iln a pot. V en d ar se m i zdi, d a m e d te m n ek o lik o pozabljam o na bralca v n ek em p ra v p o seb n em sm islu. N aj to k ar takoj m alce n e n a v a d n o d efin iram : N ašeg a bralca izg u ­ bljam o nekje na poti d o v ra t knjižnice. A hilova p e ta knjižn ičarstv a ni v tem , kako bralca o b d rž ati, ko je že v knjižnici (tu m islim p re d v se m na vse vrste knjižn e in knjižnične vzgoje), tem več v tem , kako ga v knjižnico priv ab iti. Da bi d obili noveg a b ralca, ga m o ram o torej najprej o p o zo riti, d a je v n jeg o v em kraju ali okolici tu d i knjižnica. A za to, d a bo prišel v knjižnico, ga m o ra m o najprej zain teresirati. Z ato bi k a r takoj o p o zo rila na definicijo b esed e "interes", k ak o r je n a v e d e n a v slovarju sociologije in socialne p sih o ­ logije: INTERES (lat. in te r esse - biti vm es): V sp lo šn em sm islu je sin o n im za interes - zan im an je, u p e rje n o st in m očnejša p o z o rn o st d o nekega p re d m e ta , situacije ali osebe. G re torej za zanim anje, u p erje n o st, m očnejšo p o z o rn o st. K ar nas najbolj zan im a, se lažje n a u čim o (p rav i d r. D ušan D. D ordevič), k er im am o d o tega p o z itiv e n odnos. P o zitiv en o d n o s torej izhaja iz in teresa, zanim anja. R avno to d ejstv o lahko izkoriščam o na sto m o ž n ih n ačinov, k a d a r "se g re m o ” m a rk etin g . Z ato sem p roti tem u, d a knjižničarji "zaprti za zid o v i knjižnice čakam o" nove bralce, saj g rem o lahko m e d n je z vsebino, ki jih zan im a. Odgovori so v knjigah, a ponudimo jih naprej tako, da najbolj ustreza ciljni skupini. P re d en "odpotujem o" m ed b o d o če bralce, pa u te g n e m o im eti težav e z u g o ­ tavljanjem tega, kako zadov oljiti toliko različnih in tereso v . A brez panike. Tu so knjige, ki n am dajejo ideje (in h k aterim m ora, o b ra tn o so ra z m ern o , na koncu p ra v z a p ra v prip eljati p ra v a m ark e tin šk a p o te z a .). V saka teh knjig je n am reč že sam a po sebi o d g o v o r na v p rašan je n ek e ciljne sk u p in e , p ro b lem p a vid im v tem , k er ta ciljna sk u p in a tega še n e ve. Povejm o torej lju d e m na d o sto p n ejši način! Recim o, d a so n aša ciljna sk u p in a učenci z v p rašan ji na tem o "Problem i pu b ertete". Kot knjižničarji sev ed a vem o, v k aterih knjigah bi o d g o v o re našli. Kljub tem u pa m n o g o o tro k ostaja b rez o d b o v o ra , m e d te m ko knjige d o ­ b ese d n o spijo n a k n jižn ih policah.