URN_NBN_SI_DOC-WJPFIPDR

dela, saj so predstave potekale navadno v nem oteni obliki in pred pogosto že vnaprej m otiviranim i gledalci. Vstop bi bil prost. S tem pa se je pojavilo vprašanje sredstev za plačilo predstave. V prašanje smo rešili tako, da smo ponudili gle­ dališču za znižanje cene predstave naše razstavne vitrine, v katerih bi predstavili njihovo dejavnost. P ristali so. Ze nekaj dni pred pri­ reditvijo smo pripravili razstavo, ki je predstavila Lutkovno gle­ dališče »Jože Pengov« od ustanovitve do danes in njihove najbolj uspele predstave, ki so jih ponazarjale lutke, fotografije, skice za lutke in sceno. Dodatek k tem u so bili lutkovni teksti in teoretična lite ratu ra o lutkah. Oboje je zelo iskano, saj imajo lutkovni krožek že skoraj v vsaki šoli. R azstava pa je bila h krati dobra inform acija o prireditvi, po­ leg plakatov, ki smo jih knjižničarji napisali sami. Javnost pa smo obvestili o prireditvi tudi prek časopisja in RTV. Pričakovali smo, da je s tem obveščen dovolj velik krog otrok, saj jih več kot 70 nismo mogli sprejeti. P redstava je bila napovedana za 18. uro. P rvi otroci so se po­ javili že dobro uro pred predstavo. Pregledovali so knjige in si jih izposojali, dokler je bilo le mogoče. Ob prihodu igralske skupine se je njihovo zanim anje preusm erilo. Opazovali so priprave za upri­ zoritev, postavljanje odra, u rejan je osvetlitve itd. Se preden je ugasnila luč, je bil prostor poln in mnogi so si poiskali sedeže na izposojevalnem pultu, na tleh, starejši in starši pa so stali. P red ­ stava je traja la malo več kot uro in pozornosti otrok ni zmotilo niti odpiranje vrat, ko se je pojavil obiskovalec. Ta se je enostavno vključil v gledanje, le žal mu je bilo, ker je zamudil. Konec predstave pa ni bil znak za odhod domov, k ar je značilno za gledališče. N ekateri so sicer odšli domov, nekaj si jih je še izpo­ sodilo in vrnilo knjige, tisti pa, ki so jih lu tk e bolj zanimale, so imeli sedaj priložnost podrobneje spoznati lutkovno gledališče. Oživ­ ljali so lutke, se pogovarjali z igralci, spoznavali oder in življenje za njim. In kaj smo s prireditvijo dosegli? N ajprej, razveselili smo otroke s samo predstavo in jih seznanili z delom lutkovnega gledališča. »Kaj vse je potrebno za pravo predstavo, sem spoznal šele sedaj,« nam je zaupal neki deček. Največ je bilo seveda naših obiskoval­ cev, kljub gneči pa smo le opazili nekaj neznanih obrazov. V pogo­ voru z otroki in odraslim i smo spoznali, da jim je prireditev na­ pravila knjižnico zanim ivejšo in da si česa podobnega še želijo. Clan lutkovnega krožka bližnje osnovne šole pa nam je ponudil