URN_NBN_SI_DOC-WID6E73D

526 Šolska kronika • 3 • 2011 Sekcija za muzejsko pedagogiko je leta 2004 že devetič zbrala muzealce, galeriste in arhiviste iz 44 ustanov, tokrat na temo - Obleka. Projekt je postal tradicionalen in se je z območja Zagreba razširil še na druge pokrajine ( županije ) in kraje Kumrovec, Sisak, Pazin, Šibenik in Split. Oblačilna kultura v antiki, Oblačila preteklih dob, Špor- tna obleka, Oblačila prve polovice 19. stoletja, Obleka - družbeni status?, Oblačilna kultura nekoč in danes, Ko si moral oblačila izdelati sam, Ne obleka, pač pa stil naredi osebo, Oblačila po meri narave, Motivi oblačil na slikah starih mojstrov, … je samo nekaj naslovov tem, s katerimi so muzeji po Hrvaški privabljali obiskovalce, največkrat učence osnovnih in srednjih šol. Obleka ne naredi učenca Prepoznamo učence po obleki? Kako se obleči za v šolo? Veljajo za to neka pravi- la? To je le nekaj vprašanj, ki so se porajala ob premišljanju na temo oblačenja za šolo in v šoli. Danes ob vsakodnevnem oblačenju za v šolo nimamo posebnih pravil. In vsiljuje se naslednje vprašanje: je bilo vedno tako?! V Hrvaškem šolskem muzeju smo leta 2004 oblikovali program z naslovom Obleka ne naredi učenca, ki je sestavljen iz več delov. Muzej je gostil dve razstavi oz. muzejsko-pedagoška programa, ki sta se vključila v temo oblačenja, » Baštionica« - delavnica o kulturni dediščini iz Mestnega muzeja Šibenik in Mala šola vezenja Na- rodnega muzeja iz Zadra. Hkrati je naš muzej izkoristil to temo za dopolnitev stalne razstave, saj zaradi prostorskih omejitev oblačenju nismo mogli nameniti posebnega tematskega dela. Med projektom smo na stalni razstavi oz. njenih razstavnih delih, ki predstavljajo šolstvo na Hrvaškem na prehodu iz 19. v 20 stoletje, obiskovalce usmerili na tiste raz- stavljene predmete, na katerih se vidijo oblačila, ki so jih nosili učenci, učenke, njihovi učitelji oz. učiteljice. Prvi del ponujenega programa je imel naslov Šolska oblačila na prehodu stoletja. Pomanjkanje orginalnih predmetov oz. ohranjenih oblačil je bil vzrok, da smo izdelali replike že za prvo ambientalno predstavitev na stalni razstavi – Šolska učilnica konec 19. stoletja. V ambient učilnice so postavljene figure dveh učenk, učenca in uči- teljice, manjkala so samo originalna oblačila, ki jih v naših muzejskih zbirkah ni. Na podlagi literature, fotografij in ob sodelovanju s strokovnimi delavci muzeja je kostu- mografinja kreirala »nova« oblačila. Muzej je kasneje zaopal kostumografu še izdelavo replik šolskih halj in oblačil za muzejske delavnice in druge tematske razstave. Oblačila najpogosteje niso bila natančno predpisana, odražala so modne smer- nice časa, na oblačenje pa je vplivalo tudi premoženjsko stanje družine in okolica, iz katere so prihajali otroci. Pravzaprav je premoženjsko stanje, način šolanja oz. bivanja med šolanjem določal tudi način oblačenja, po katerem se je učence tudi prepoznalo. Tako so gojenci Kraljevega plemiškega zavoda (» Kraljevskog plemićkog konvikta« ) na podlagi strogih pravil morali obvezno nositi uniforme. Zavod je bil ustanovljen v