URN_NBN_SI_DOC-WG0KJAIB

Uvod Dandanes se mnogi ljudje čutijo odtujeni samim sebi in svetu. Življenje jim pomeni le brezsmiselno in zmedeno tekanje od jutra do večera, nenehno hitenje za zamujenim. Kot protiutež iščejo različna sredstva, ki naj bi vse to omilila, od množične uporabe nevarnih drog in različnih drugih oblik zas­ vojenosti, do bolj nedolžnih pobegov iz vseuničujoče vsakdanjosti. Nastajajo celo nove vere. Videti je, kot da bi, zlasti mladi, izgubili jasno predstavo o svetu in si jo skušajo zdaj obupano pridobiti. Ravno v tem negotovem in stereotipnem načinu življenja naj bi knjižnica, kot eden od kulturnih hramo v- oaz v potrošniškem svetu, pomagala premagovati čustveno obolelost da­ našnjega sveta. Vloga pravljičarja in pravljične ure nasploh pa je pri tem bistvenega pomena, saj predstavlja enega temeljnih kamnov vzgoje, ki prenaša zamisli, ideale, vrednote, cilje in navade iz skupne malhe človekovega duhovnega bogastva v mlada srca in odprte duše. Pri tem je je z ik , v katerem je pravljica podana, postranskega pomena, saj velja pravljica, povedana v tujem jeziku le kot dodatna, pestrejša ponudba, ki jo določena knjižnica nudi svojim mladim bralcem. Pravljičar lahko m ladim ljudem pomaga tako, da jih dviga nad svet in nad same sebe in sočasno pospešuje njihov čustveni in socialni razvoj. Izkušnje, ki jih posameznik pridobi ob doživljanju pravljične ure, okrepijo njegovo samozavest, mu prinesejo notranje zadovoljstvo in izpolnitev, življenju pa dajo nov smisel. Če bi imeli negotovi mladi ljudje priložnost doživeti zadovoljstvo ob ustvar­ jalnem naprezanju svoje domišljije, bi se b ili pripravljeni potruditi tudi za razvoj ustvarjalnih moči. Če pa je ustvarjalnost ovirana, popustijo tudi druga prizadevanja; zavzetost ugasne, življenje postane žalostno in prazno. Pomen ustvarjalnosti, vtisi in doživljanje Noben sodobni pisatelj kot raziskovalec izvirnega otroškega videnja ne more spregledati obstoja otroške ustvarjalnosti. Nanjo namreč naleti prav povsod in iz nje črpa tako svoj način podajanja kakor tudi otroštvo samo. Kajti otrokova rešitev ni le ena izmed mnogih, s katerimi pride do izhoda iz danega položaja: torej ne pomeni najprikladnejšega načina, temveč edinega možnega. Vzajemnost videnja in kreativnega izraza je p ri otrocih popolna, zato lahko brez strahu trdimo, da način podajanja vsebine izbira krog mladih O O poslušalcev.